Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sreda, 6.7.2022

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V Veliki Britaniji se je na začetku junija začelo praznovanje ob 70-letnici kraljice Elizabete II. na prestolu. Dogodki ob platinastem jubileju vladavine potekajo že celo leto, vrhunec pa so bila praznovanja, ki so se odvijala do nedelje 5 junija. Današnjo glasbeno jutranjico bomo tako oblikovali z glasbo, ki se navezuje na Združeno kraljestvo, bodisi z glasbo skladateljev ali izvajalcev iz Združenega kraljestva in držav Kraljestva Commonwealtha. Prvi del Glasbene jutranjice bomo namenili glasbenim interpretom iz Kanade: legendarnemu pianistu Glennu Gouldu, flavtistu Robertu Aitkenu in violinistu Jamesu Ehnesu.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Ansambel MD7 praznuje 20- letnico delovanja s koncertom v okviru Imaga Sloveniae, na Festivalu Ljubljana pa gostuje Béjart Ballet iz Lozane.

Predvajamo glasbo dveh sodobnih skladateljev iz Nove Zelandije in Anglije, Garetha Farra in Thomasa Adesa.

Interpretira Gorazd Logar

Nadaljujemo z našim glasbenim popotovanjem po deželah, ki se navezujejo na Združeno kraljestvo, natančneje na praznovanje 70-letnice kraljice Elizabete II. na prestolu, ki je potekalo na začetku junija. V tretjem delu Glasbene jutranjice predvajamo glasbo skladateljev iz Avstralije, Kanade in Škotske.

Posnetki iz najnovejše jazzovske produkcije, kot tudi zgodovine jazza.

John Adams je verjetno najprodornejši med še živečimi ameriškimi skladatelji, ki zadnji dve desetletji niza zvočno razkošne partiture ter zelo odmevna dela za glasbeno gledališče. Adams je potomec ene najstarejših družin belih priseljencev v Novi svet, družine ki je dala tudi dva predsednika ZDA - prav tako z imenom John Adams. Rodil se je petnajstega februarja 1947 v kraju Worchester, ki sodi v širšo okolico Bostona. Leta 1972 je končal študij na Harvardu in se istega leta preselil v San Francisco ter sprejel službo na tamkajšnjem konservatoriju, hkrati pa se je tudi proslavil kot radijski urednik klasične glasbe. Leta 1978 je ustvaril prvo odmevno skladbo Shaker Loops za manjšo zasedbo godal, in z njo takoj prodrl v ospredje ameriškega minimalističnega gibanja.

Opus italijanskega pisatelja Prima Levija ni zelo obsežen, je pa toliko bolj tehten in je Leviju zagotovil prav posebno mesto med klasiki svetovne književnosti. Verjetno ni razgledanega bralca, ki ob omembi Prima Levija ne bi pomislil na njegovo pričevanjsko literaturo, s katero je ovekovečil grozodejstva holokavsta. A avtorjev opus ima tudi drugo stran, namreč tisto, s katero se odpira bolj kot ne čisti fikciji in njenim fantastičnim razsežnostim, opozarja Irena Prosenc, profesorica italijanske književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je avtorju in njegovemu opusu posvetila več kot dvajset raziskovalnih let. Svoja spoznanja o ključnih vidikih ustvarjanja Prima Levija predstavlja v dvojezični italijansko-slovenski monografiji Primo Levi v ogledalu.

Kratka glasbena medigra

V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju komornih in orkestrskih skladb iz 18. in 19. stoletja, ki jih bodo predstavili ugledni slovenski glasbeniki in orkestri: Simfonijo št. 49 v f-molu, Hoboken I/49, ”La Passione” Josepha Haydna, Sonato za violino in klavir v D-duru, Deutsch 384, Franza Schuberta, samospev Utišano hrepenenje Franza Schuberta na besedilo Friedricha Rückerta ter 2. stavek Koncerta za violino, violončelo in orkester v a-molu, op. 102, Johannesa Brahmsa. Ponovitev bo v četrtek, 7. julija ob 5.05.

Igra je ena najkrajših doslej znanih uprizoritev Shakespearjeve tragedije Hamlet. Režiser Aleš Jan, avtor radijske priredbe, si je namreč zastavil svojevrstno in težko nalogo. Uprizoriti celotno tragedijo v petih dejanjih samo z univerzalnimi sredstvi radijskega medija in povrh tega še tako, da bo uprizoritev trajala manj kot deset minut. Nastopajo – Hamlet – Branko Šturbej; Kralj – Aleš Valič; Duh, Polonij – Boris Juh; Ofelija – Jerica Mrzel; Kraljica – Mojca Ribič; Komedijant – Stannia Boninsegna. Igro sta sooblikovali – glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc in tonska mojstrica: Metka Rojc. Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1989.

Glasbena medigra

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti ...

Glasbena medigra

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na festivalu Pranger v Rogaški Slatini se srečujejo pesnice in pesniki, kritičarke in kritiki ter prevajalci in prevajalke poezije. Vodilo festivala je že ves čas njegovega obstoja dostojanstvo umetnosti in njenega sprejema: »Povedati mnenje dobronamerno, v obraz, po drugi strani pa neustrašno premisliti o slišani kritiki, ki naj bo dobro utemeljena in vljudna.« V Rogaški Slatini se bodo na Prangerju tako že 19. leto zapored srečali, soočili in kritizirali vsi, ki se ukvarjajo s poezijo. Letos bodo presojali in brali devet pesniških zbirk iz leta 2021, podelili Stritarjevo nagrado za mladega kritika ali kritičarko, potekal pa bo tudi program za otroke Mali Pranger – Ela, ki v sodelovanju s knjižnico Rogaška Slatina v letu Ele Peroci zaznamuje 100. obletnico rojstva mladinske pisateljice.

Čeprav je najbolj prepoznavna po operah, se je uveljavila tudi kot koncertna pevka - leta 1964 je debitirala v slovitem koncertnem prizorišču Carnegie Hall, njen koncertni repertoar pa vključuje španske, italijanske, francoske, nemške in ruske samospeve. Tokrat ji boste lahko prisluhnili v izvedbah samospevov argentinskega skladatelja Carlosa Guastavina, glasbenega ustvarjalca, ki je kljub življenju in delu v 20. stoletju pisal tonalno. Kar je presenetljivo, še bolj presenetljivo pa je dejstvo, da ni čutil prav nobene potrebe po spreminjanju svojega kompozicijskega sloga, saj so njegovi samospevi kmalu postali priljubljeni in izvajani. In tako je še danes.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Nastajajo novi glasbeni krogi. Prihajajo skladatelji, ki razvijajo slog emotivne glasbe. Glasba, ki vztraja z načinom skrajno zamotanih struktur, glavnino ljubiteljev glasbene umetnosti odbija. Nova glasba je še (vedno) zagovornica glasbe, ki uporablja skrajna izrazna sredstva. Ta glasba obvladuje zamotani glasbeni jezik, ki preizkuša komaj še izvedljiva tehnična sredstva. Toda - na pragu so spremembe. Nastajajo novi glasbeni krogi.

O delu Pripovedovalka romana Ivana pred morjem se iz Pariza vrne v slovensko Primorje, da bi počistila stanovanje pokojne mame za resnega kupca. V kupu porumenelih fotografij najde sliko babice, ki z eno roko drži njeno petletno mamo, drugo roko pa polaga na nosečniški trebuh. Leto posnetka 1943 je bilo leto težkih usod in naglih preobratov. Kaj se je zgodilo z otrokom v trebuhu? Roman nas z več vzporednimi zgodbami, ki se dogajajo v različnih časih in v različnih generacijah ene družine, sooča s kolektivno preteklostjo in individualnimi usodami. Te se ne gibljejo le med Parizom in Primorsko, vendar vsa ta premikanja ne zmorejo pretrgati medčloveških vezi. Tudi trdi časi po koncu vojne so tako popisani z mehko avtoričino pisavo. Lep roman o nelepih časih in rečeh. O avtorici Veronika Simoniti (1967) je pisateljica, prevajalka in lektorica. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomirala iz italijanskega in francoskega jezika. V letih od 1994 do 2009 je kot samozaposlena v kulturi – samostojna književna prevajalka objavila vrsto prevodov iz italijanščine in francoščine (Calvino, Magris, Marani, Niffoi, Camilleri, Galimberti, Todorov …). Medtem je honorarno poučevala na zasebnih šolah in Filozofski fakulteti v Ljubljani (kot lektorica italijanskega jezika) in v Italiji. Od decembra 2008 je redno zaposlena. Prozna dela objavlja od leta 2000. Leta 2005 je izšel prozni prvenec Zasukane štorije (nominacija za fabulo 2006 in 2007), leta 2011 druga kratkoprozna zbirka Hudičev jezik. Njen roman Kameno srce, ki je izšel leta 2014, je bil nominiran za kresnika, roman Ivana pred morjem pa za nagrade modra ptica, kritiško sito in kresnika, ki ga je leta 2020 tudi prejel. Režija: Klemen Markovčič Tonski mojster: Gal Nagode, Sonja Strenar Mastering: Damir Ibrahimkadić Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Interpretka: Ana Facchini Posneto v dramskem studiu Radia Slovenija, julija 2021

19:10
Poigra

Od rosnih začetkov do uspehov na evrovizijskih odrih. Tokrat o francoskem popevkarju in zgodnjih uspehih.

Ansambel MD7 je nastal leta 2001, njegovo ustanovitev pa je spodbudil festival Musica Danubiana. Člani zasedbe so si po festivalu nadeli ime MD7 (Musica Danubiana 7). Trenutno zasedbo septeta sedmih izvrstnih slovenskih inštrumentalistov solistov sestavljajo: Maja Rome – viola, Igor Mitrović – violončelo, Matej Zupan – flavta, Jože Kotar – klarinet, Luka Logar – pozavna, Franci Krevh – tolkala in Luca Ferrini – klavir. Dirigent ansambla je od leta 2005 Steven Loy, ameriški dirigent, ki pa že vrsto let živi v Sloveniji, in sodi med prepoznavna imena sodobne glasbe. V Ansambel MD7 na koncertu v Mestnem muzeju izvaja dela šestih skladateljev, ki so jih namenili prav Ansamblu MD7: Invokacija Janija Goloba, Dež v pratiki Davida Beovića, Lubje sanj Urške Pompe, Tlesk vode Tadeje Vulc, Blues for S(t)even Uroša Rojka in Voices for Ljubljana Zygmunda Krauzeja.

V poslušanje ponujamo izbor nove glasbe, eksperimentalne glasbe, v kateri se naseljujejo izkušnje ljudskih godcev in tradicionalnih pesemskih tradicij. Poslušali bomo ploščo belgijsko-norveškega kvinteta, ki sta ga z gosti, godalcem Nilsom Oklandom, trobilcem Nielsom Van Heertumom in tolkalcem Ingarjem Zachom sestavila člana belgijskega dua Linus. Ob koncu se bomo spomnili izvrstne letošnje plošče domačega tria Širom, v uvodu pa bomo nekaj prostora namenili sijajni glasbi z nove plošče violinistke Silvie Tarozzi in čelistke Deborah Walker Physical Goods Video Subscribe Canti di guerra, di lavoro e d‘amore, Pesmi o vojni, delu in ljubezni.

Predstavljamo štiri kratke kratke zgodbe Andreja Blatnika: Nisva, Poglej to roko, Odnosi in Sila teže. Izšle so v zbirki Ugrizi leta 2018. Izjemno plodovit pisatelj, urednik ter predavatelj Andrej Blatnik se v zbirki loteva usodnih trenutkov, ki določajo, v katero smer se bo odvilo posameznikovo življenje. Tematika številnih zgodb so intimni odnosi, ostajanja, razhajanja, najdemo pa tudi širše družbene teme, v katerih se zrcali duh časa. Interpreti: Beti Strgar, Lovro Zafred in Blaž Popovski Režiser: Klemen Markovčič Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Tonski mojster: Urban Gruden Urednika oddaje: Matej Juh, Ana Rozman Leto nastanka: 2019

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt