Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Torek, 5.7.2022

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Igralec: Gaber Kristjan Trseglav

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

10:00
Poročila

Stephen Albert se je rodil šestega februarja 1941 v premožni in vplivni newyorški družini. Ko je bil star sedemnajst let, se je vpisal na slovito Eastmanovo šolo v Rochestru in nadaljeval študij kompozicije pri Bernardu Rogersu. Na začetku šestdesetih let je izobraževanje prekinil in se za dve leti preselil v Stockholm. Študij je tam nadaljeval pri tamkajšnjem prvaku modernizma Karlu Birgerju Blohmdalu.
Po vrnitvi v domovino je izobraževanje nadaljeval in svoje znanje izpopolnjeval na filadelfijski glasbeni akademiji ter ga končal na pensilvanijski državni univerzi. Ker se je obdobje njegovega študija časovno ujemalo s končnim zatonom romantične zvočne paradigme devetnajstega stoletja v kompoziciji zahodne glasbe, je tudi sam na začetku verjel v prihodnost radikalnih usmeritev, izvirajočih iz glasbe druge dunajske šole. Deloval je tudi na področju nove elektroakustične glasbe.

Avtor: Igor Krivokapič

11:00
Poročila

Flavtist Matej Grahek deluje kot solist, komorni in orkestrski glasbenik ter pedagog. Je solo flavtist Orkestra Slovenske filharmonije, poleg klasične glasbe pa ima zelo rad tudi jazzovsko glasbo. V njegovi diskografiji je deset plošč, lani pa je izdal tudi knjigo Dnevnik malega glasbenika na velikem oceanu, v kateri odkriva svojo ljubezen do morja in jadranja.

Avtor: Anamarija Štukelj CUsma

12:00
Poročila

Izbrali smo glasbo argentinskega skladatelja Astorja Piazzolle, 4. julija je minilo 30 let od njegove smrti. Skladatelj in bandoneonist je svoja dela pogosto izvajal z različnimi ansambli, glasbo pa je pisal tudi za do takrat neobičajni zasedbi okteta in kvinteta, v katerih so se zvokom bandoneona pridružili še glasovi violine, violončela, kontrabasa, klavirja in električne kitare. Za kvintet je po mnenju raziskovalcev tudi najbolje udejanil svoje glasbene zamisli v slogu novega tanga, v katerem je argentinski tango združil z elementi klasične glasbe in jazza.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

13:00
Poročila

Tako dišeče in vijolične nikjer drugje ni!

Šempetrska vijolica je od druge polovice 19. stoletja do sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja dajala pečat Šempetru pri Gorici. V času Avstro-Ogrske je bila pomemben vir zaslužka za več vrtnarskih družin, ki so poleg zelenjave za goriški trg gojile tudi temno-modro-vijolične in opojno dišeče vijolice. Te so pošiljali v Benetke, Trst in na Reko, prek Bohinjske proge pa tudi na cesarski Dunaj. Z razpadom cesarstva in novimi mejami je posel začel propadati, dokončno po drugi svetovni vojni in spet novih mejah (ponovitev).

Avtor: Ivan Merljak

14:00
Poročila

»Mojster« so znanci in tisti, ki so ga le na videz poznali, imenovali arhitekta Jožeta Plečnika, ki je bolj ali manj zatopljen v lastne misli, hodil po ljubljanskih, dunajskih, praških ulicah. Mojster je tudi naslov predstave, ki so jo v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega uprizorili na terasi Gimnazije Jožeta Plečnika v Ljubljani. V studio smo povabili nekatere ustvarjalce predstave, ki odseva obsežen in poglobljen študij Plečnikove bogate korespondence in arhitekture: Jašo Kocelija, režiserja predstave, Darjana Mihajloviča Cerarja, oblikovalca prostora in Evo Mahkovic, dramaturginjo. Vabimo vas k poslušanju!

Avtor: Petra Tanko

14:35
Medigra

Glasbena medigra

Avtor: Tina Ogrin

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Leta 2012 so v Mednarodnem grafičnem likovnem centru na podlagi poziva umetnikom pripravili razstavo novejših grafičnih del, letos, deset let pozneje, pa jih je ponovno zanimalo, kaj se je v tem času dogajalo na tem področju, in so poziv ponovili. V Tivoliju tako odpirajo razstavo sodobne slovenske grafične produkcije Odtisi in vtisi 2. Javni poziv je izhodišče za nadaljnje raziskovanje slovenske grafične produkcije in njene vpetosti v sodobne vizualne umetniške prakse, so zapisali pri MGLC. Izbrali smo tudi najzanimivejše novosti, ki so na knjižnih policah z otroško in mladinsko literaturo pristale junija. Dela, ki so izšla, so kot nalašč za poletno branje in dolge šolske počitnice.

Avtor: Tina Poglajen

Iz litovske nacionalne filharmonične dvorane v Vilni bomo poslušali posnetek koncerta, ki ga je Litovski državni simfonični orkester pod taktirko svojega ustanovitelja in umetniškega vodje Gintarasa Rinkevičiusa izvedel 3. oktobra lani. Na sporedu sta bila Simfonija št. 8 v c-molu Dmitrija Šostakoviča in Koncert za violino in orkester št. 1 v D-duru, op. 19 Sergeja Prokofjeva. V vlogi solistke je nastopila ruska violinistka Aljona Bajeva.

Avtor: Polona Kovačič

Čeprav se za bretonski jezik razmere v zadnjem obdobju nekoliko izboljšujejo, pa to ni dovolj, da bi lahko Bretonci obrnili trende, ki kažejo, da njihov jezik izumira. Ukrepi francoske oblasti pri zatiranju regionalnih jezikov so bili preveč učinkoviti. Kako je mogoče, da so tudi ponosni Bretonci začeli opuščati svoj jezik, smo se pogovarjali s kulturnim antropologom prof. dr. Rajkom Muršičem.

Avtor: Aleksander Čobec

Dobrodošli v zborovskem mozaiku s ciklom Figure humaine Francisa Poulenca in kompozicijo … a riveder le stelle … Ingvarja Lidholma.

Avtor: Brigita Rovšek

O delu
Pripovedovalka romana Ivana pred morjem se iz Pariza vrne v slovensko Primorje, da bi počistila stanovanje pokojne mame za resnega kupca. V kupu porumenelih fotografij najde sliko babice, ki z eno roko drži njeno petletno mamo, drugo roko pa polaga na nosečniški trebuh. Leto posnetka 1943 je bilo leto težkih usod in naglih preobratov. Kaj se je zgodilo z otrokom v trebuhu? Roman nas z več vzporednimi zgodbami, ki se dogajajo v različnih časih in v različnih generacijah ene družine, sooča s kolektivno preteklostjo in individualnimi usodami. Te se ne gibljejo le med Parizom in Primorsko, vendar vsa ta premikanja ne zmorejo pretrgati medčloveških vezi. Tudi trdi časi po koncu vojne so tako popisani z mehko avtoričino pisavo. Lep roman o nelepih časih in rečeh.

O avtorici
Veronika Simoniti (1967) je pisateljica, prevajalka in lektorica. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomirala iz italijanskega in francoskega jezika. Med letoma 1994 in 2009 je kot samozaposlena v kulturi – samostojna književna prevajalka objavila vrsto prevodov iz italijanščine in francoščine (Calvino, Magris, Marani, Niffoi, Camilleri, Galimberti, Todorov …). Medtem je honorarno poučevala na zasebnih šolah in Filozofski fakulteti v Ljubljani (kot lektorica italijanskega jezika) in v Italiji. Od decembra 2008 je redno zaposlena. Prozna dela objavlja od leta 2000. Leta 2005 je izšel prozni prvenec Zasukane štorije (nominacija za fabulo 2006 in 2007), leta 2011 druga kratkoprozna zbirka Hudičev jezik. Njen roman Kameno srce, ki je izšel leta 2014, je bil nominiran za kresnika, roman Ivana pred morjem pa za nagrade modra ptica, kritiško sito in kresnika, ki ga je leta 2020 tudi prejel.

Režija: Klemen Markovčič
Tonski mojster: Gal Nagode, Sonja Strenar
Mastering: Damir Ibrahimkadić
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Suzana Köstner

Interpretka: Ana Facchini

Posneto v dramskem studiu Radia Slovenija, julija 2021

Avtor: Klemen Markovčič

19:12
Poigra

Libreto oziroma knjiga, kot scenariju pravjjo v svetu muzikala, je praviloma razdeljen na dva dela - dve dejanji, in to iz čisto preprostih razlogov. Občinstvo potrebuje odmor, sicer bodo posamezniki opravljali potrebe ob najmanj primernem času. Finalna točka pred odmorom je ponavadi bonbonček, s katerim si ustvarjalci kupijo pozornost tudi v drugem dejanju. Prvo dejanje muzikala Chicago, ki smo ga predvajali pred tednom dni, se je končalo, ko je Roxie medijem razodela, da je noseča. Minute za odmor so torej mimo, smo v Chicagu in pred nami je 2. dejanje za medije zdaj spet privlačne zgodbe. Velma nas bo pozdravila z besedami »Ojla, naivneži« in nam zaupala, da je vse, kar izusti Roxie, velika laž. Amos, Roxiejin mož, ki res izjemno slabo računa, pa nam bo ponosno povedal, da bo postal očka, a kot ponavadi ga prav nihče ne bo opazil.

Avtor: Aleksander Golja

V oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

"V megli, ki se zgošča, brli rezilo / kos, odvrženih v temno travo. Pa vendar / hodim s čvrstim korakom med zamolklimi kriki ptiča / in spremljajo me priklenjena drevesa."

Jacques Réda, ki živi in ustvarja v Parizu, je eden bolj prepoznavnih francoskih še živečih pesnikov in avtor več kot petdesetih del, med katerimi prevladujejo pesniške zbirke, toda pisal je tudi romane, eseje in refleksije. Rédajeva poezija se izmika določnejšim oznakam, saj se je na začetku svoje pesniške poti napajal iz vseh glavnih povojnih literarnih tokov. Težko ga uvrstimo tako oblikovno kot tematsko; njegove zgodnje zbirke so po večini pisane v prostem verzu, kritiki pa ga poznajo tudi kot mojstra sodobnega rimanega aleksandrinca in avtorja številnih pesmi v prozi. Francoskemu občinstvu je poznan kot pariški pohajkovalec, ljubitelj džeza in cigaret, to pa na kratko tudi ustrezno povzame pomembnejše značilnosti njegove poezije.

Prevajalka in avtorica oddaje: Zarja Vršič
Interpret: Željko Hrs
Napovedovalka: Mateja Perpar
Režiser: Klemen Markovčič
Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič
Mojstrica zvoka: Mirta Berlan
Urednik oddaje: Matej Juh
Leto produkcije: 2022

Avtor: Ars

21:36
Poigra
22:00
Poročila

Minulo leto je založba Kairos izdala štiri zgoščenke mlajših poljskih skladateljic in skladateljev. Takrat smo nemudoma prisluhnili odlični plošči Wojciecha Blažejczyka, tokrat pa smo izbrali ravno tako izjemno Aleksandro Gryka, ki nam s svojo protipromocijsko držo dela nikakor ni olajšala. Predstavili bomo njen album z naslovom Interialcell.

Avtor: Lovrenc Rogelj

"Brezposelna oseba sem čeprav stalni začasni delavec v fabriki ne računajte name pri zbijanju statistike brezposelnosti"

Francoski pisatelj Joseph Ponthus se je rodil leta 1978 v Reimsu na severu Francije. Po dveletnem študiju se je zaposlil kot specialni pedagog in deset let delal z mladimi v stiski. Nato se je preselil v Bretanjo, kjer je delal v tovarni za konzerviranje rib in klavnici. Dve leti je zapisoval svoje občutke in občutke sodelavcev. Nastal je roman z naslovom V proizvodnji, ki ga je Joseph Ponthus objavil leta 2019. Gre za nekakšen tok prostih verzov, razdeljen na 66 kratkih poglavij. Zgodba najemnega delavca, ki opisuje kretnje ob delu v predelovalnem obratu, hrup, utrujenost, sanje, ki jih zasega ponavljanje napornih obredov, telesno trpljenje. Joseph Ponthus je umrl leta 2021.

Prevajalec: Andrej Pleterski
Interpret: Željko Hrs
Režiserka:Živa Bizovičar
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina
Tonski mojster: Gal Nagode
Urednica oddaje: Staša Grahek

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin

Zadnja sprememba: 05.07.2022 14:15:04

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt