Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ponedeljek, 4.7.2022

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V prvi uri Glasbene jutranjice vabimo k spremljanju Uverture št. 5 v B-duru Francesca Marie Veracinija, Sonate za inštrument s tipkami v B-duru, Kk 551 Domenica Scarlattija, Haydnovega Tria za flavto, violončelo in klavir v G-duru, Hob. XV/15 ter priljubljene suite št. 3 Stari spevi in plesi za lutnjo, ki jo je Ottorino Respighi zložil po "glasbi starih mojstrov".

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Uvertura k operi Figarova svatba sodi med najbolj priljubljena dela Wolfganga Amadeusa Mozarta in se pogosto znajde tudi na sporedih simfoničnih koncertov, Kvintet za klarinet in godala Carla Marie von Webra pa sodi med temeljna dela komornega repertoarja za klarinet.

Osrednje mesto v sklepnem delu Glasbene jutranjice pripada trem "draguljem" glasbene romantike - 2. violinskemu koncertu Maxa Brucha, ki je delo posvetil španskemu violinskemu virtuozu Pablu de Sarasateju, Dvoržakovi simfonični pesnitvi Divji Golob, katere nastanek je navdihnila istoimenska pesem iz Erbenove zbirke ljudskih balad z naslovom Kytice (Šopek) ter Brahmsovemu Triu za violino, rog in klavir v Es-duru, posvečenem skladateljevi umrli materi. Na sporedu tudi glasba Antona Kolarja, Edvarda Griega, Jeana Sibeliusa in Igorja Stravinskega.

Stephen Albert je bil umetnik, ki mu nenaden udarec usode ni dovolil postati vodilni skladatelj. V enainpetdesetem letu življenja je namreč na kraju nesreče umrl za poškodbami v prometni nesreči. Albert je bil prav na vrhuncu svojih ustvarjalnih moči, pravkar je končeval Drugo simfonijo, delo, ki mu ga je za praznovanje stopetdesetletnice naročila kar sama Newyorška filharmonija, za sabo pa je imel izjemno desetletje neverjetnih umetniških dosežkov in priznanj, ko je v nizu zelo dobro sprejetih umetnin prejel Pulitzerjevo nagrado za svojo prvo simfonijo RiverRun, postal gostujoči skladatelj Simfoničnega orkestra iz Seattla, ki je bil takrat pod vodstvom Gerarda Schwarza središčna ost poustvarjanja nove ameriške simfonične glasbe, pozneje pa je za svoj Koncert za violončelo in orkester prejel še prestižno glasbeno nagrado grammy.

Že ves dan po svetu potekajo obeleževanja desetletja od 4. julija 2012, torej dneva javne objave potrditve Higgsovega bozona v CERN-u pri Ženevi. Fizik iz Anglije Peter Higgs je skupaj s kolegom iz Belgije, Françoisom Englertom za osvetlitev poti do tega delca naslednje leto prejel Nobelovo nagrado. Tudi na Inštitutu Jožef Štefan se bo čez 4 ure začela serija predavanj treh fizikov, ki so v okviru eksperimenta ATLAS dodali svoj del pri odkritju manjkajočega delca, ki je po velikem poku delcem podelil maso. Pol stoletja iskanja tega delca bo predstavil vodja slovenske raziskovalne ekipe v CERN-u dr. Marko Mikuž, njegov kolega dr. Miha Nemevšek pa okvir razumevanja tako imenovane "nove fizike". Dr. Borut Paul Kerševan, ki od začetka analizira podatke, zajete pri detektorju ATLAS, bo predstavil prihodnje eksperimente v fiziki delcev. Nekaj dni po objavi uspešne potrditve pred desetimi leti, smo z njim pripravili poljuden pogovor, ki nas vpelje v osnove razumevanja epohalnosti tega raziskovalnega uspeha.

Tokrat predstavljamo flavtistko Jasno Nadles iz Ljubljane, ki se je uveljavila doma in v tujini kot komorna glasbenica in solistka z orkestri. Z odliko je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Študij je nadaljevala na univerzi za glasbo Mozarteum v Salzburgu pri profesorici Ireni Grafenauer in v Parizu pri profesorju Gillesu Burgosu. Posveča se tudi izvajanju baročne glasbe in zgodovinski izvajalski praksi – v izvajanju flavte ''traverso'' se izpopolnjuje pri Stefanu Betu v Benetkah. Na glasbeni akademiji Juilliard v New Yorku je leta 2000 sodelovala z Jeanne Baxtresser, nekdanjo prvo flavtistko Newyorških filharmonikov. Jasna Nadles je ustanovna članica mednarodnega baročnega ansambla Il terzo suono, leta 2002 pa je soustanovila in umetniško vodi Festival Tartini v Piranu, ki se posveča izvajanju baročne glasbe. Kot solistka na flavti je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija posnela tudi dva koncerta za flavto iz 20. stoletja: Koncert za flavto, godala in tolkala slovenskega skladatelja Božidarja Kantúšerja iz leta 1962 in Koncert za flavto in godala Francoza Andréja Joliveta, ki ga je napisal leta 1949. Kot solistka na flavti je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija posnela koncerta za flavto in orkester Božidarja Kantušerja in Andréja Joliveta. V oddaji, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, poslušajte tudi pogovor s flavtistko Jasno Nadles.

V času, ko so se pravljice konec sedemnajstega stoletja vzpostavile kot literarni žanr, so pomembno so prispevale k vzpostavljanju in delovanju disciplinarne družbe. V devetnajstem stoletju so bile ravno pravljice tiste, ki so odločilno prispevale k utrjevanju narodne zavesti in so gradile narode in nacije. “Pravljice so danes eno od najmočnejših vzgojno-izobraževalnih orodij za otro- ke z vpeljavo vprašanj takšne vrste, kot se bo človek z njimi srečal v odrasli dobi, in z rešitvami, ki so plastično predstavljene s primeri, ki jih otrok razume in z identifikacijskimi točkami za otroka,” je v časopisu za humanistične in družboslovne študije Studia Historica Slovenica zapisala dr. Polona Tratnik. Pri tem je zanimivo,da pravljice niso bile od nekdaj mišljene za otroke ali pa zgolj za otroke. Znanstvena svetnica na raziskovalnem inštitutu IRIS in redna profesorica za področji filozofije in umetnosti ter dekanja Fakultete za slovenske in mednarodne študije Nove univerze dr. Polona Tratnik je vodila raziskovalni projekt funkcije pravljic. S tem mesecem je začela voditi nov projekt z naslovom Politične funkcije ljudskih pravljic. Je avtorica osmih znanstvenih monografij. Bila je Fulbrightova raziskovalka in gostujoča profesorica na številnih univerzah doma in v tujini.

Ploščo Izvirna glasba za trobila 19. stoletja je leta 1990 posnel sestav The London Gabrieli Brass ensemble pod vodstvom Christopherja Larkina. V 19. stoletju je nastalo relativno malo izvirnih skladb za takšne ali drugačne trobilne zasedbe. Tovrstna dela so pogosto nastajala za posebne priložnosti ali sestave, ki so jih največkrat izvajali kar na prostem. Takšnih je tudi osem koračnic za trobento, tri rogove in pozavno Luigija Cherubinija, ki jih je leta 1814 v Parizu zložil za lovski regiment Pruske kraljeve garde. Iz drugačnih vzgibov je okoli leta 1890 v svojem zgodnjem ustvarjalnem obdobju Jean Sibelius zložil tri skladbe za trobilni septet, nekaj let pred tem pa je izpod peresa Nikolaja Rimskega-Korsakova nastal Nokturno za štiri rogove...

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Ljubljani se začenja poletje s slovenščino. Medtem ko mnogi preživljajo oddih v tem času ob morju, se približno 300 posameznikov iz 22 držav udeležuje ene izmed prireditev Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Začeli so se 17. Mladinska poletna šola slovenščine, 41. Poletna šola slovenskega jezika in 58. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. V oddaji tudi o koncertu pianistke Mojce Pregeljc, ki je nastopila na zaključnem koncertu znamenitega Konservatorija svete Cecilije v Rimu.

Glasbo Sergeja prokofjeva poslušamo ta teden, in sicer najprej Koncert za klavir št. 3 v C-duru, op. 26, ki ga je na koncertu cikla Tutti Akademije za glasbo 23. septembra 2021 s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentko Jero Petriček Hrastnik izvedel pianist Stefan Pajanović, potem pa bomo poslušali še Sonato št. 2 v D-duru za violino in klavir, op. 94bis, ki jo je s pianistom izvedel njegov brat violinist Nikola Pajanović leta 2016 na koncertu cikla Zvoki mladih v Unionu Glasbene mladine ljubljanske.

Anja Radaljac: Punčica Roman na prepustni meji med realnim in prividnim svetom odpira raznovrstno problematiko: vprašanje spola in feminizem, družbeni aktivizem, nasilje in ekstremizem, zajedavstvo na račun drugih in še marsikaj. Ocenjuje ga Ana Lorger: Vid Kmetič: Blues Po treh, štirih knjigah kratke proze, večinoma iz mariborskega okolja, je avtor spremenil izraz in se odločil za poezijo. Zbirka Blues vsebuje predvsem lirične, ljubezenske pesmi. O njej piše Andrej Lutman. Kóstas Hatziandoníu: Agrigento Grški pisatelj Kóstas Hatziandoníu je svoje zanimanje za staro Grčijo nadgradil z romanom ki je postavljen na Sicilijo, vendar preskakuje tisočletja, antika nenehno posega v sedanjost. Recenzijo je napisala Kristina Jurkovič. Jurij Meden: Kaj je kinoteka? Filmski režiser in scenarist v dobrih petdesetih kratkih esejističnih pogledih razmišlja o ohranjanju in prikazovanju filmske dediščine v 21. stoletju. Obravnavano problematiko izpostavlja Urban Tarman.

Čeprav se je Savin glasbeno izobraževal tudi na Dunaju in v Pragi, se ga nova glasbeno-umetniška iskanja na začetku 20. stoletja niso dotaknila. Njegov glasbeni jezik je vselej ostal znotraj gabaritov novoromantične zvočnosti, skladbe pa zaznamujejo pregledna struktura, dolge in sklenjene teme, jasna tonalna središča z le ponekod razširjeno harmonijo in premišljeno izpeljevanje tematskega gradiva, kar velja tudi za leta 1920 nastalo Sonato za violončelo in klavir. Ramovš je svoj Pihalni kvintet št. 1 zložil leta 1937 kot študent Slavka Osterca, star komaj šestnajst let. Gre za delo prosojne, izčiščene teksture, napisano pod vplivom neoklasicizma, ki je skladatelja v največji meri zaznamoval vse do začetka petdesetih let 20. stoletja. Kljub mladosti je Ramovšu uspelo ustvariti skladbo, učinkovito v svoji povezanosti in jasnosti glasbenega izraza. Tilen Slakan je eden opaznejših glasbenih ustvarjalcev mlajše generacije. V svojih delih – ta so pogosto zvočno ilustrativna in kot taka učinkovita – nemalokrat združuje različne kompozicijske pristope, v katerih izhaja tudi iz poustvarjalne prakse. Trobilni kvintet št. 1 je zložil na pobudo trobentača in umetniškega vodje društva SiBrass Franca Kosma za koncert Trobilnega kvinteta Contrast v lanskoletni sezoni cikla SiBrass.

O delu Pripovedovalka romana Ivana pred morjem se iz Pariza vrne v slovensko Primorje, da bi počistila stanovanje pokojne mame za resnega kupca. V kupu porumenelih fotografij najde sliko babice, ki z eno roko drži njeno petletno mamo, drugo roko pa polaga na nosečniški trebuh. Leto posnetka 1943 je bilo leto težkih usod in naglih preobratov. Kaj se je zgodilo z otrokom v trebuhu? Roman nas z več vzporednimi zgodbami, ki se dogajajo v različnih časih in v različnih generacijah ene družine, sooča s kolektivno preteklostjo in individualnimi usodami. Te se ne gibljejo le med Parizom in Primorsko, vendar vsa ta premikanja ne zmorejo pretrgati medčloveških vezi. Tudi trdi časi po koncu vojne so tako popisani z mehko avtoričino pisavo. Lep roman o nelepih časih in rečeh. O avtorici Veronika Simoniti (1967) je pisateljica, prevajalka in lektorica. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomirala iz italijanskega in francoskega jezika. Med letoma 1994 in 2009 je kot samozaposlena v kulturi – samostojna književna prevajalka objavila vrsto prevodov iz italijanščine in francoščine (Calvino, Magris, Marani, Niffoi, Camilleri, Galimberti, Todorov …). Medtem je honorarno poučevala na zasebnih šolah in Filozofski fakulteti v Ljubljani (kot lektorica italijanskega jezika) in v Italiji. Od decembra 2008 je redno zaposlena. Prozna dela objavlja od leta 2000. Leta 2005 je izšel prozni prvenec Zasukane štorije (nominacija za fabulo 2006 in 2007), leta 2011 druga kratkoprozna zbirka Hudičev jezik. Njen roman Kameno srce, ki je izšel leta 2014, je bil nominiran za kresnika, roman Ivana pred morjem pa za nagrade modra ptica, kritiško sito in kresnika, ki ga je leta 2020 tudi prejel. Režija: Klemen Markovčič Tonski mojster: Gal Nagode, Sonja Strenar Mastering: Damir Ibrahimkadić Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Interpretka: Ana Facchini Posneto v dramskem studiu Radia Slovenija, julija 2021

19:15
Poigra

Nobelovec nemško-švicarski pisatelj in slikar Hermann Karl Hesse je prepoznavnost dosegel z deli kot so Siddharta in Stepni volk. Rodil se je 2. julija 1877 v Calwu, Nemčiji, in umrl 9. avgust 1962 v Montagnolu, Švici. Napisal je tudi esej Čarovnija knjige. "Danes je, tako se zdi, svet pisave in uma odprt vsakomur; kdor se obotavlja, bo celo na silo potisnjen vanj. Danes, tako se zdi, pomeni sposobnost branja in pisanja le malo več kot sposobnost dihanja ali v najboljšem primeru jahanja. Pisava in knjiga sta očitno oropani vse izjemne vzvišenosti, vse čarobnosti, vse čudežnosti." Esej je prevedla Maja Kraigher, objavljen je bil v reviji Sodobnost leta 2004. Glasbeni vložki, ki jih je pripravil Mihael Kozjek, so odlomki iz drugega stavka Koncerta za oboo, violino, godala in continuo v c-molu Johanna Sebastiana Bacha. Solista sta bila oboist Matej Šarc in violinist Janez Podlesek, Orkester Slovenske filharmonije je vodil Simon Krečič. Oblikovalka zvoka Klara Otorepec, bralca Jasna Rodošek in Jure Franko.

Program: A. Lajovic: Adagio J. Brahms: Koncert za violino v D-duru, op. 77 P. I. Čajkovski: Simfonija št. 5 v e-molu, op. 64 V sicer obsežnem opusu nemškega romantika Johannesa Brahmsa najdemo en sam violinski koncert, ki ga je skladatelj posvetil dobremu prijatelju, violinskemu virtuozu Josephu Joachimu. V vlogi solista bo tokrat s Stradivarijevo violino iz leta 1704 nastopil mednarodno uveljavljeni violinist litovskih korenin Julian Rachlin. Virtuoz s srcem, kot ga opisujejo mediji, je kot dirigent in violinist nastopil z najimenitnejšimi orkestri ter ustvaril številne posnetke za najuglednejše glasbene založbe, kot so Deutsche Grammophon, Sony Classical in Warner Classics, deluje pa tudi kot uveljavljen pedagog na dunajski glasbeni in umetniški šoli. Koncert bosta zaokrožila v romantični maniri napisani mladostniški Adagio Antona Lajovica in Simfonija št. 5 v e-molu Petra Iljiča Čajkovskega, izvedbo z Orkestrom Slovenske filharmonije pa bo vodil nemški pianist in dirigent Christoph Eschenbach, ki se v sam vrh dirigentov sodobnega časa uvršča zaradi interpretacij, v katerih spaja intelekt z enkratnim čustvenim nabojem. V dolgoletni karieri (njegova mentorja sta bila odlična George Szell in Herbert von Karajan) je kot glavni dirigent in umetniški vodja med drugim vodil Orkester Tonhalle iz Züricha in Pariški orkester, kot gostujoči dirigent pa si je oder pogosto delil z najboljšimi orkestri na svetu, med drugim s Simfoničnim orkestrom iz Chichaga, Newyorškimi filharmoniki in Londonskim filharmoničnim orkestrom.

Glasbena medigra

Andrej Lutman (1961), pesnik, prozaist in kritik, je v naš literarni prostor vstopil že leta 1984 s pesniško zbirko Opisovanja, ki jo je izdal v samozaložbi. Tej je sledilo več knjig poezije in proze, za katere je značilen samosvoj literarni izraz, ki ga je Lutman razvil na podlagi jezikovnih eksperimentov. To velja tudi za njegovo daljšo, še neobjavljeno pesem Zacuknjenka. Režiserka: Živa Bizovičar Interpret: Željko Hrs Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojster zvoka: Gal Nagode Urednik oddaje: Gregor Podlogar

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt