Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Petek, 1.7.2022

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Nemški skladatelj in teoretik Franz Xaver Murschhauser se je rodil na današnji dan leta 1663. Rodil se je v Alzaciji, vendar se kot pevec in instrumentalist prvič omenja na šoli sv. Petra v Münchnu leta 1676. Glasbo je študiral pri Siegmundu Auerju in pri Johannu Casparju Kerllu. Leta 1691 je bil imenovan za glasbenega direktorja münchenske stolnice Naše ljube gospe in na tem delovnem mestu ostal do svoje smrti. FRANZ XAVER MURSCHHAUSER: PREAMBULUM 12 TONI Orgle: HANS LEENDERS Wilhelm Friedemann Bach, drugi otrok in najstarejši sin Johanna Sebastiana Bacha in Marie Barbare Bach, je umrl na današnji dan leta 1784. Bil je odličen organist, improvizator in skladatelj, vendar pa kljub temu ni imel stabilnih prihodkov in je pogosto živel iz rok v usta. WILHELM FRIEDEMANN BACH: SIMFONIJA V F-DURU, F.67 \t1. VIVACE \t2. ANDANTE \t3. VIVACE \t4. MENUETTO ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Čembalo: TOMAŽ SEVŠEK, Dirigent: MATEJ ŠARC Bohuslav Matěj Černohorský je bil češki skladatelj, duhovnik, organist in glasbeni pedagog in predstavlja enega od vrhuncev češkega baroka. Umrl je na današnji dan leta 1742. BOHUSLAV MATĚJ ČERNOHORSKÝ: FUGA V F-DURU BOHUSLAV MATĚJ ČERNOHORSKÝ: FUGA V C-MOLU Orgle: JOZEF POPELKA Eric Satie je umrl na današnji dan leta 1925. Študiral je na Pariškem konservatoriju, vendar ni diplomiral. Deloval je kot kavarniški pianist in pisal večinoma dela za solo klavir. Pozneje se je vpisal še na pariško glasbeno akademijo Schola Cantorum, kjer je bil bolj uspešen. Pritegnil je skupino Les Six, pod njegovim zgledom pa se je nova generacija francoskih skladateljev usmerila stran od postwagnerijanskega impresionizma k bolj varčnemu, strnjenemu slogu. Za njegove harmonije so pogosto značilni nerazrešeni akordi, včasih je opustil tudi takte, njegove melodije pa so na splošno preproste in pogosto odražajo ljubezen do stare cerkvene glasbe. ERIK SATIE: PARADA, BALET NA TEMO JEANA COCTEAUJA Stavki: KORAL, PREDIGRA RDEČE ZAVESE, KITAJSKI COPRNIK, MALA AMERIČANKA, AKROBATI, FINALE, SUITA ZA RDEČO ZAVESO SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: MARC TARDUE Danes se spominjamo tudi druge obletnice smrti violinistke Ide Haendel. Poljsko-britansko-kanadska violinistka je bila čudežni otrok, njena kariera je trajala več kot sedem desetletij, postala pa je tudi vplivna učiteljica. MAURICE RAVEL: TZIGANE, KONCERTNA RAPSODIJA ZA VIOLINO IN ORKESTER ORKESTER ČEŠKE FILHARMONIJE, Violina: IDA HAENDEL, Dirigent: KAREL ANČERL

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Prvega julija 1945 je umrl slovenski slikar, violinist, skladatelj in vsestranski pedagog Saša Šantel, ki ga glasbena zgodovina najbolje pozna po sliki slovenskih skladateljev z naslovom Koncil slovenske glasbe, ki visi v Osterčevi dvorani Slovenske filharmonije. Po osnovni izobrazbi je bil profesor risanja in umetnostni zgodovinar, ukvarjal pa se je tudi s komponiranjem. SAŠA ŠANTEL: CONCERTINO ZA VIOLINO IN KLAVIR, OP. 44 \t1. ANDANTINO AFFETUOSO \t2. ANDANTE \t3. ALLEGRAMENTE Violina: ALI DERMELJ, Klavir: MARIJAN LIPOVŠEK Na današnji dan leta 1868 se je rodil slovenski skladatelj in organist Peter Jereb. Imel je absoluten posluh, učil pa se je igranja na violino, ki mu jo je prinesel oče z nekega potovanja, in tako se je navdušil nad glasbo. Leta 1887 je z odličnim uspehom končal orglarsko šolo v Ljubljani in se zaposlil v Litiji kot tajnik občine in organist v cerkvi. Pisal je predvsem zborovske skladbe. PETER JEREB: PELIN ROŽA, HEJ DEVOJKA, MOJ DEKLIČ, KLOPOTCI MOŠKI PEVSKI ZBOR SREČKO KOSOVEL, Vokal: DAMJAN ŠKVARČ, Dirigent: MATJAŽ ŠČEK NINO ROTA: SARABANDA Harfa: MOJCA ZLOBKO VAJGL

Pesnik, pisatelj in esejist Raymond Carver je napisal kar nekaj pesmi o minevanju. Ena izmed njih je Travnik. Interpretira jo Blaž Šef.

Posebno pozornost namenjamo redkeje slišanim brenkalom, kot so arhilutnja, chitarrone, tamburica in mandolina. GIOVANNI ZAMBONI: SONATA ŠT. 9 V C-MOLU ZA LUTNJO \t1. PRELUDIO \t2. ALEMANDA \t3. GIGA \t4. SARABANDA: LARGO \t5. GAVOTTA: ALLEGRO Arhilutnja: BORIS ŠINIGOJ ML. GEORG PHILIPP TELEMANN: SUITA V G-DURU BIZARNA TWV 55:G2 \t1. UVERTURA \t2. CURANTA \t3. GAVOTA IN RONDO \t4. BRANLE \t5. SARABANDA \t6. FANTAZIJA \t7. MENUET I \t8. MENUET II \t9. ROSSIGNOL ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Čembalo: TOMAŽ SEVŠEK, Dirigent: MATEJ ŠARC WILHELM POPP / ANAMARIJA ŠIMIČIĆ: MADŽARSKI PLES ŠT. 2, OP. 311 GABRIEL FAURÉ / K. SIMIČIĆ: SICILIENNE, OP. 78 Tamburica: LOVRO GAŠPAR, Klavir: ZRINKA MUŽEK LOUIS SPOHR: GODALNI SEKSTET V C-DURU, OP. 140 \t1. ALLEGRO MODERATO \t2. LARGHETTO \t3. SCHERZO: MODERATO \t4. PRESTO Ansambel: ANSAMBEL VILLA MUSICA GIOVANNI GIROLAMO KAPSPERGER: 4 TOCCATE Chitarrone: FRANCESCO ROMANO CAMILLE SAINT-SAËNS: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR ŠT. 1 V C-MOLU, OP. 32 \t1. ALLEGRO \t2. ANDANTE TRANQUILLO E SOSTENUTO \t3. ALLEGRO MODERATO Klavir: ACI BERTONCELJ, Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC SULKHAN ZINZADSE / AVI AVITAL: ŠEST MINIATUR ZA MANDOLINO IN GODALA \t1. PLES PASTIRJA \t2. SULIKO \t3. INDI MINDI \t4. PESEM \t5. SACHIDAO \t6. PLESNA PESEM KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Mandolina: AVI AVITAL, Koncertni mojster: JANEZ PODLESEK

Barbara Strozzi je uglasbila vrsto pesmi svojega očeta, pesnika in dramatika Giulia Strozzija. Pisala je tudi na verze ustvarjalcev opernih libretov in drugih beneških pesnikov iz sredine 17. stoletja, kot so Bissari, Aureli, Dolfino, Corraro, Beregani, Piccoli, Maiorani in Pellicani, številne izmed svojih pesmi pa je napisala na verze neznanih pesnikov. V oblikah svojih kantat je poudarila glasbeni kontrast, pogosto v povezavi z refrenom. Njene melodije odkrivajo zelo domišljeno razvijanje kratkih motivov ter inventivno ritmično in harmonsko obdelavo, hkrati pa tudi občutljivost do čustvene vsebine besedil, ki jih je uglasbila.

Tokratni prelomni vrh zveze Nato konec tedna bo začrtal smer zavezništva v prihodnjem desetletju. Po ruskem napadu na Ukrajino želi severnoatlantska zveza na novo definirati odnose z Rusijo, zato je napovedala obrambno krepitev vzhodnega krila. Na dnevnem redu sta širitev na sever in prvič tudi razmislek o strateškem konceptu do Kitajske.

Za otroke je Tomaž Habe napisal že več kot 350 skladb, poleg njih so v njegovem opusu tudi številna didaktična dela. Besedila za otroške pesmi rad piše sam, saj verjame, da se tako glasba z besedilom laže in bolje spoji. V njegovem opusu je tudi zbirka Pisana račka, ki jo je na nosilec zvoka posnel Otroški pevski zbor Glasbene šole Fran Korun Koželjski iz Velenja.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Oddajo posvečamo spominu na slovenskega dirigenta, zborovodjo in skladatelja Maksa Ungerja, ki ga je službena pot zanesla daleč od rodnega kraja, zato ga pri nas morda tudi manj poznamo. Tisti, ki pa so ga poznali, so se ga spominjali kot izvrstnega poedagoga z bogatimi izkušnjami, razgledanega kritika in publicista ostrega peresa, sicer pa hudomušnega in odrezavega sobesednika, skratka pravega svetovljana. V oddajo bomo predvajali Ungerjev Godalni kvartet v f-molu, opus 8 in nekaj njegovih samospevov.

Začenja se mednarodni filmski festival v idiličnem češkem zdraviliškem mestu Karlovy Vary. Gre za 56. izdajo festivala, ki že tradicionalno deluje kot stičišče vzhoda in zahoda - vzhodno- in srednjeevropskega filma ter zahodne Evrope in Holivuda. Ocenjujemo filme z domačega rednega kinosporeda: Memorio Apichatponga Weerasethakula, ki je pripotovala s festivalov Kino Otok in KRAFFT, skrivnostno potovanje po urbani in podeželski Kolumbiji s Tildo Swinton, pa Sončni zaton, eksistencialno potovanje Michela Franca pod žgočim mehiškim soncem. V Kinodvoru pa se je odvila projekcija že drugega filma v sklopu cikla glasbenih dokumentarcev Druga godba v Kinodvoru. Film Kralji rumbe perujskega režiserja Alana Braina nas popelje v zlato dobo kongovske rumbe, enega od najbolj prepoznavnih in popularnih žanrov svetovne glasbe.

Morriconejeva glasba močno sledi filmskim peripetijam, zato je čutna, romantična, skladatelj z njo ne pretirava, v njej pa na površje pridejo prava skladateljeva osebnost in njegovi stilski elementi.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Svet kulture bo danes posebej glasbeno obarvan, napovedali bomo koncert ob 30. obletnici Banke Slovenije, ki bo posvečen slovenski glasbi za violino. Ob 18. uri bo v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani nastopila mednarodno uveljavljena slovenska violinistka Tanja Sonc z gosti. V nedeljo pa se bo Festival Ljubljana poklonil Verdiju z izvedbo ene najlepših skladateljevih umetnin, njegovim Rekviemom. Poslušali bomo izvedbo štirih mednarodnih solistov, mešanega pevskega zbora Glasbene matice ter zbora in orkestra Slovenske filharmonije. In še v Kostanjevico na Krki – tamkajšnje mladinsko društvo za jutri zvečer napoveduje že peti festival kulture. Ob jubileju so pripravilo celotedenski praznik, ki poteka brez vstopnine, saj želijo Dolenjskim Benetkam s festivalom vrniti ugled, ki so ga nekoč že imele na tem področju. Napovedujejo gledališke predstave, koncerte, letos tudi filmsko dogajanje, literarni zajtrk, prireditve za najmlajše. Na jutrišnjem odprtju ob 20-ih bo nastopil legendarni igralec, glasbenik in pesnik Rade Šerbedžija s svojo skupino Zapadni Kolodvor.

Metoda CRISPR/Cas je v zadnjem desetletju temeljito revolucionirala vede o življenju. Ob njeni pomoči sta postala spreminjanje in urejanje genov sorazmerno preprosta. Skupini slovenskih znanstvenikov je zdaj uspelo metodo še izboljšati, s tem pa tudi njeno učinkovitost pri zdravljenju cele vrste bolezni. Kako delujejo izboljšane genske škarje in kaj bi lahko našemu prostoru prineslo bolj sistematično uvajanje novih, naprednih metod zdravljenja v klinično prakso, je pojasnil dr. Duško Lainšček s Kemijskega inštituta.

V Recitalu predvajamo posnetek koncerta violinista Piotra Plawnerja, violončelistke Isabelle Klim in pianista Piotra Salajczyka. Glasbeniki so nastopili 21. maja na gradu Wartburg v Nemčiji, v njihovi izvedbi pa bomo poslušali Klavirski trio v g-molu, op. 17 Clare Schumann, Sonato za violino in klavir v a-molu, op. 13 Ignacyja Jana Paderewskega in Klavirski trio v g-molu, op. 8 Frederica Chopina. Ena od najbolj znanih pianistk svojega časa in občasno tudi skladateljica Clara Schumann je živela v času, ko komponiranje ni bilo domena žensk. Devetnajsto stoletje je glasbenice videlo predvsem v vlogi interpretk, vendar so bile tudi v tej vlogi pianistke deležne številnih negativnih pripomb. Clara Schumann, žena Roberta Schumanna, je bila ena od prvih pianistk, ki je s svojo virtuoznostjo rušila številne predsodke, kritiki pa so jo opevali kot izjemno pianistko. Ukvarjala se je tudi s komponiranjem, vendar pa so poroka z Robertom Schumannom in rojstva sedmih otrok močno zavrli njene skladateljske želje.

Da je mojster klasične kiparske veščine, dokazuje nenazadnje s portreti, na primer Stanovnikovim kipom v Valvasorjevem parku v Ljubljani, v katerega je subtilno ujel njegovo hudomušnost. A dela v Mestni galeriji skoraj ne bi mogla biti dlje, ob tem pa dobimo občutek, kot da Metod Frlic ni en sam, temveč več umetnikov hkrati. Bolj kot z lepoto kiparske podobe se ukvarja z duhovitim in ostrim razkrivanjem resnice. Na površino potegne zagatnost, perverznost, strašljivost in absurdnost, ki se skrivajo sicer pod spolirano podobo ljudi in pojavov. Akademski kipar in docent na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Metod Frlic je Mestno galerijo Ljubljana napolnil z do zdaj najobsežnejšo predstavitvijo svojih del, ki so v zadnjih desetih letih usmerjena v politično skulpturo. Za razstavo z naslovom Blazina, bla, bla, bla, blato je natančno preučil prostor in dela temu tudi prilagodil. Ta so provokativna, humorna, kdaj neizprosna, predvsem pa vizualno sočna. V Mestni galeriji recimo srečamo veliko glavo Slavoja Žižka, ob njej pa stolp iz knjig in trebuh, ki ima namesto popka odtok kot v Hitchcockovem filmu Psiho. "Mislil sem, da je filozofija strnjena misel," pravi Frlic, "pa sem se očitno motil." Nadstropje nižje se moramo prebiti skozi dva okostnjaka in se ju ob tem dotakniti. Nekatere bo to spomnilo na performans iz sedemdesetih let z naslovom Živa vrata – le da sta tam bila živa človeka.

Pripovedovalka romana Ivana pred morjem se iz Pariza vrne v slovensko Primorje, da bi počistila stanovanje pokojne mame za resnega kupca. V kupu porumenelih fotografij najde sliko babice, ki z eno roko drži njeno petletno mamo, drugo roko pa polaga na nosečniški trebuh. Leto posnetka 1943 je bilo leto težkih usod in naglih preobratov. Kaj se je zgodilo z otrokom v trebuhu? Roman nas z več vzporednimi zgodbami, ki se dogajajo v različnih časih in v različnih generacijah ene družine, sooča s kolektivno preteklostjo in individualnimi usodami. Te se ne gibljejo le med Parizom in Primorsko, vendar vsa ta premikanja ne zmorejo pretrgati medčloveških vezi. Tudi trdi časi po koncu vojne so tako popisani z mehko avtoričino pisavo. Lep roman o nelepih časih in rečeh. Veronika Simoniti (1967) je pisateljica, prevajalka in lektorica. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomirala iz italijanskega in francoskega jezika. Med letoma 1994 in 2009 je kot samozaposlena v kulturi – samostojna književna prevajalka objavila vrsto prevodov iz italijanščine in francoščine (Calvino, Magris, Marani, Niffoi, Camilleri, Galimberti, Todorov …). Medtem je honorarno poučevala na zasebnih šolah in Filozofski fakulteti v Ljubljani (kot lektorica italijanskega jezika) in v Italiji. Od decembra 2008 je redno zaposlena. Prozna dela objavlja od leta 2000. Leta 2005 je izšel prozni prvenec Zasukane štorije (nominacija za fabulo 2006 in 2007), leta 2011 druga kratkoprozna zbirka Hudičev jezik. Njen roman Kameno srce, ki je izšel leta 2014, je bil nominiran za kresnika, roman Ivana pred morjem pa za nagrade modra ptica, kritiško sito in kresnika, ki ga je leta 2020 tudi prejel. Režija: Klemen Markovčič Tonski mojster: Gal Nagode, Sonja Strenar Mastering: Damir Ibrahimkadić Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Interpretka: Ana Facchini Posneto v dramskem studiu Radia Slovenija, julija 2021.

19:12
Poigra

PIERICK HOUDY: SONATA ZA HARFO \t1. ALLEGRO MODERATO \t2. LENTO \t3. VIVO Harfa: BRIN BERNATOVIĆ FLORENT SCHMITT: LEGENDA ZA ALTOVSKI SAKSOFON IN ORKESTER, OP. 66 (prir. ZA ALTOVSKI SAKSOFON IN KLAVIR) Saksofon: LAN MEDEN, Klavir: IREN SELELJO DMITRIJ DMITRIJEVIČ ŠOSTAKOVIČ: PRELUDIJ IN FUGA V E-DURU, OP. 87, ŠT. 9 Klavir: JAN PUŠNIK

Poslušamo koncert mladih glasbenikov, ki je potekal novembra leta 2019 v Slovenski filharmoniji. Takrat so v Kozinovi dvorani nastopili člani Komornega godalnega orkestra Akademije za glasbo. Predstavili so se z izvedbo treh del. Najprej bomo slišali novost Jeana Markiča z naslovom Čudežna dežela, potem bo na vrsti Dvojni koncert za harmoniko, kitaro in godalni orkester »Hommage a Liege« Astorja Piazzolle, ki ga bosta z godalci izvedla harmonikar Rok Fišer in kitarist Staš Čakš, za konec pa nas čaka še priljubljena Serenada za godala v C-duru Petra Iljiča Čajkovskega.

Spremljamo posnetek zbora BBC Singers s skladbami na kraljičino čast. Koncert pod vodstvom Owaina Parka se je zgodil 14. junija v Aldeburghu. Ob 70-letnici vladanja Elizabete Druge je angleški radijski zbor zapel deset skladb, ki so prvič zvenele ob njenem kronanju, v drugem delu koncerta pa so zvenele novitete, nastale za njen letošnji jubilej.

Humoristično novelo Muhasto poletje, ki sodi med klasična dela češke literature, je Vančura napisal leta 1926. V njej s humorjem, ironijo, cinizmom in tudi sarkazmom prikazuje dogajanje v toplicah, kjer se kratkočasijo trije gospodje in s privzdignjenim jezikom govoričijo o življenjskih banalnostih, dokler njihovega lenobnega kopališkega razpoloženja ne razgiba prihod potujočih komedijantov, čarovnika in njihove lepe družabnice. Vsak od gospodov poskuša lepo gospodično na svoj način razvedriti. Odlomek iz njegove novele je prevedla Nives Vidrih, sodi pa v ciklus Na valovih humorja. Prevajalka: Nives Vidrih Interpretka: Vesna Jevnikar Režiserka: Ana Krauthaker Glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar Tonski mojstri: Sonja Strenar in Nejc Zupančič Urednika oddaje: Matej Juh, Ana Rozman Leto nastanka: 2017

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt