Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

četrtek, 30.6.2022

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Carl Heinrich Graun: Koncert za orgle, godala in basso continuo Izvajalci: Christine Schornsheim, orgle; Komorni orkester Carla Philippa Emanuela Bacha; Hartmut Haenchen, dirigent Johann Adolf Hasse: Salve Regina za dva glasova, sopran in mezzosopran v Es-duru Izvajalci: Barbara Bonney, sopran; Bernarda Fink, mezzosopran; Musica Antiqua Köln in dirigent Reinhard Goebel Carl Philipp Emanuel Bach: Koncert za flavto, godala in čembalo v G-duru Izvajalci: Irena Grafenauer, flavta; Simfonični orkester RTV Slovenija; Uroš Lajovic, dirigent\t Georg Philipp Telemann/Vladimir Hrovat: Sonata v c-molu - Grave in Allegro cantabile Izvajalca: Vladimir Hrovat, ustna harmonika, in Igor Saje, kitara

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Max Bruch: Koncert za violino in orkester št. 1 v g-molu, op. 26 Izvajalci: Dejan Bravničar, violina; Simfonični orekster RTV Ljubljana; Samo Hubad, dirigent Richard Strauss: Alphorn za glas, rog in klavir Izvajalci: Irena Yebuah, mezzosopran; Boštjan Lipovšek, rog in Klemen Golner, klavir

Pesnica in pisateljica Barbara Pešut zna z besedami in prizori, tudi erotičnimi, spodbuditi bralkino in bralčevo, poslušalkino in poslušalčevo pozornost. To ji je uspelo tudi s Pesmijo. Interpretira jo Saša Mihelčič.

Niels Wilhelm Gade: Fantazijske skladbe za klarinet in klavir, op. 43 Izvajalca: Duo Claripiano: Dušan Sodja, klarinet in Tatjana Kaučič, klavir Edvard Grieg: Iz Holbergovih časov, suita v starem slogu za godala, op. 40 Izvajalec: Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Carl Nielsen: Suita Aladin, op. 34 Izvajalci: Simfonični orkester Švedskega radia; Zbor Švedskega radia; Esa Pekka Salonen, dirigent

Part naslovne junakinje je zelo zahteven; skladatelj (Alban Berg) pričakuje mozartovsko prefinjen in okreten glas, ki pa mora hkrati biti tudi poln, prilagodljiv, skrajno ekspresiven in ki se lahko brez težav giblje tudi v nižinah. Vloga skratka zahteva pevko, ki je lastnica čvrstega, krepkega in intenzivnega glasu izjemno širokega razpona.

Barbara Strozzi je večino svoje ustvarjalne energije posvetila komponiranju osmih zbirk vokalne glasbe, od katerih se je ena žal izgubila. Zbirke obsegajo madrigale, kantate, arije, duete in drugo posvetno vokalno glasbo, razen knjige duhovne glasbe, motetov, ki so izšli kot Sacri musicali affetti, op. 5, leta 1655. Melodije Barbare Strozzi odkrivajo njeno zelo domišljeno razvijanje kratkih motivov ter inventivno ritmično in harmonsko obdelavo, hkrati pa tudi občutljivost do čustvene vsebine besedil, ki jih je uglasbila.

Izpostavljamo Koncerte iz ptujske zbirke, ki so v petek na predvečer Dneva državnosti zveneli v atriju ZRC SAZU na koncertu v sklopu cikla Harmonia concertans – Stara glasba na novem trgu. V nadaljevanju bomo predstavili še dogajanje na koncertu z naslovom Nove poti, ki je v četrtek v Mariboru zaokrožil spomladanski del cikla Carpe artem, sobotni Koncert samospevov ob dnevu državnosti s sopranistko Elviro Hasanagić v glavni vlogi in ponedeljkovo premierno uprizoritev muzikala Zgodba z zahodne strani na letošnjem Ljubljana festivalu. Ob koncu oddaje bomo nekaj besed spregovorili še o novem lepem uspehu slovenskih glasbenikov – dirigent Tilen Draksler se je na tekmovanju Rahmaninova v Moskvi izmed 210 udeležencev dirigentskega dela tekmovanje prebil v polfinale med 12 najboljših.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Enrique Pérez López je pisatelj, prevajalec in znanstvenik. Govori jezika tsotsil in tseltal, oba najbolj razširjena jezika Majev, ki živijo na visokogorju v mehiški zvezni državi Chiapas. Bil je direktor Zveznega centra za staroselske jezike, umetnost in literaturo (CELALI). Je ustanovni član Združenja staroselskih pisateljev (ELIAC) in Zveze majevskih in zoque pisateljev (UEMZ). Bil je izvoljen za prvega predsednika večjezičnega centra PEN iz Chiapasa, ustanovljenega leta 2020. Poleg tega je bil imenovan tudi na različne vodilne položaje v raziskovalnih središčih in na univerzah v Chiapasu. V svoji domači vasi Chenalhó vodi tradicionalne obrede in prepeva starodavne pesnitve, znane pod imenom riot. Z njim se je na daljavo pogovarjala Simona Škrabec.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Poleg Moriza Rosenthala, Leopolda Godowskega, ki smo ju že predstavili, je tako imenovani pianistični eliti nesporno pripadal italijanski pianist in skladatelj Ferruccio Busoni. Ko kritiki in muzikologi izpostavijo tri ali štiri največje pianiste tistega obdobja, seznami variirajo od posameznika do posameznika; nekdo izpusti Paderewskega, spet drugi Godowskega ali von Sauerja, nikoli pa Busonija. Njegov položaj enega največjih pianistov v zgodovini je nesporen in očiten vsakemu glasbenemu strokovnjaku ali ljubitelju. Če se s pogledom ozremo po glasbeni zgodovini, zlepa ne srečamo tako kompleksne in kontradiktorne osebnosti kot je Busoni. Čeprav rojen Italjan, se je kot umetnik filozofsko bolj nagibal k germanskemu dojemanju umetnosti. Preziral je italijansko podleganje strastem in banalnostim. Zvesto sledeč svojemu neizmerljivemu in - kakor so ga večkrat označili - jedkemu intelektu, je rušil vsakršne ustaljene norme, odklanjal tradicije in zakone ter neustavljivo iskal esenco glasbe in umetnosti na izvirnih temeljih dojemanja in podajanja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Hrastniku se začenja druga izdaja festivala delavskega filma Kamerat. Poleg šestnajstih filmov z delavsko tematiko in bojem za delavske pravice v ospredju ta prinaša tudi bogat spremljevalni program, skupaj z odprtjem hrastniškega dela rudarske tematske poti Srečno in razstave »Jože Plečnik in Praga«. Jožetu Plečniku je posvečena tudi monodrama Mojster, ki jo bodo nocoj v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega premierno uprizorili na terasi ljubljanske Gimnazije Jožeta Plečnika. Predstavo je zasnoval režiser Jaša Koceli, največjega slovenskega arhitekta pa upodablja Alojz Svete.

Cikel poletnih oddaj bomo oblikovali podobno kot lani, in sicer bomo predvajali probližno 10 let stare koncerte danes uveljavljenih glasbenikov. Povedali bomo seveda kaj o njihovi glasbeni poti do koncerta, pa tudi o tem, kam je pot glasbenika pripeljala do danes. Gregor Hrabar je bil že leta 2010 aktiven profesor violine, viole in komorne glasbe, poleg tega pa je pisal aranžmaje ter sodeloval na številnih pomembnih koncertih, tekmovanjih in prireditvah kot solist, član komornih skupin in orkestrov. Študiral je na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu in na Akademiji za glasbo v Ljubljani, strast do komorne igre pa ga je pozneje pripeljala vse do Berlina, kjer je na Višji glasbeni šoli Hannsa Eislerja magistriral iz komorne glasbe. Od leta 2018 deluje kot violist kvarteta Berlin-Tokio, nastopal pa je po Evropi, Aziji, ZDA in v Afriki. Zdaj gostuje kot predavatelj na Glasbeni akademiji Majumi v Okinavi.

Zdenka Kaplan v svoji najnovejši knjigi Umrli Slovenci med izgnanstvom v tujini in skrb za njihov spomin občuteno in argumentirano, tudi z vrsto dokumentov in fotografij, pripoveduje o prizadevanjih Društva izgnancev Slovenije, da bi ohranilo spomin na rojake, ki so umrli v tujini v letih druge svetovne vojne. Več o monografiji, ki je izšla pri Društvu izgnancev Slovenije, predvsem pa o svoji osebni izkušnji izgnanke pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Nemški čembalist, pianist in specialist za staro glasbo Siegbert Rampe je pred sedemnajstimi leti začel cikel posnetkov glasbe Wolfganga Amadeusa Mozarta na glasbilih skladateljevega časa – čembalu, klavirju in klavikordu. Poleg znanih sonat, variacij in drugih skladb je prvič posnel tudi zgodnje klavirske sonate, skladbe iz notne knjižice za Mozartovo sestro Nannerl in tako imenovanega »Londonskega zvezka«, pa tudi vse menuete, nemške plese in baletno glasbo, ki se je ohranila v izvirnih klavirskih različicah. Poudarek je vseskozi tudi na slogovno ustrezni ornamentaciji; ponovljene odseke Rampe izvaja z improviziranimi variacijami, kakor je bilo v navadi v Mozartovem času. Namesto sodobnih izdaj izvaja vsako skladbo iz enega samega izbranega rokopisa ali izvirnega tiska.

O delu Pripovedovalka romana Ivana pred morjem se iz Pariza vrne na Slovensko primorje, da bi počistila stanovanje pokojne mame za resnega kupca. V kupu porumenelih fotografij najde sliko babice, ki z eno roko drži njeno petletno mamo, drugo roko pa polaga na nosečniški trebuh. Leto posnetka 1943 je bilo leto težkih usod in naglih preobratov. Kaj se je zgodilo z otrokom v trebuhu? Roman nas z več vzporednimi zgodbami, ki se dogajajo v različnih časih in v različnih generacijah ene družine, sooča s kolektivno preteklostjo in individualnimi usodami. Te se ne gibljejo le med Parizom in Primorsko, vendar vsa ta premikanja ne zmorejo pretrgati medčloveških vezi. Tudi trdi časi po koncu vojne so tako popisani z mehko avtoričino pisavo. Lep roman o nelepih časih in rečeh. O avtorici Veronika Simoniti (1967) je pisateljica, prevajalka in lektorica. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomirala iz italijanskega in francoskega jezika. Med letoma 1994 in 2009 je kot samozaposlena v kulturi – samostojna književna prevajalka objavila vrsto prevodov iz italijanščine in francoščine (Calvino, Magris, Marani, Niffoi, Camilleri, Galimberti, Todorov …). Medtem je honorarno poučevala na zasebnih šolah in Filozofski fakulteti v Ljubljani (kot lektorica italijanskega jezika) in v Italiji. Od decembra 2008 je redno zaposlena. Prozna dela objavlja od leta 2000. Leta 2005 je izšel prozni prvenec Zasukane štorije (nominacija za fabulo 2006 in 2007), leta 2011 druga kratkoprozna zbirka Hudičev jezik. Njen roman Kameno srce, ki je izšel leta 2014, je bil nominiran za kresnika, roman Ivana pred morjem pa za nagrade modra ptica, kritiško sito in kresnika, ki ga je leta 2020 tudi prejel. Režija: Klemen Markovčič Tonski mojster: Gal Nagode, Sonja Strenar Mastering: Damir Ibrahimkadić Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Interpretka: Ana Facchini Posneto v dramskem studiu Radia Slovenija, julija 2021

19:17
Poigra
19:22
Poigra

Tokrat poslušamo zvočno izročilo Slovenskih goric, kot ga je Mirko Ramovš predstavil že leta 1969, predstavili pa so se predvsem pevci iz Svetega Tomaža in Polenšaka v Slovenskih Goricah. Značilno izročilo, s kakršnim smo se že srečali, vendar je kljub podobnosti in starosti vedno novo in sveže.

Kvartet flavt 4 Syrinx je slovensko-hrvaški ansambel, ki deluje od leta 2001 naprej. V kvartetu igrajo glasbenice, ki so članice različnih orkestrov in poučujejo flavto – dve sta Slovenki, dve pa iz Hrvaške. Izvajajo izvirna dela za kvartet flavt in dela sodobnih skladateljev. Flavtistke so navdihnile že številne skladatelje, da so za njihov kvartet napisali nove skladbe. Barvito zvočnost flavt so obogatile z dodajanjem altovske in basovske flavte ter flavte piccolo. V kvartetu flavt 4 Syrinx igrajo flavtistke Marina Novak – flavta, piccolo, altovska in basovska flavta, Karolina Šantl Zupan, flavta, Špela Benčina – flavta in piccolo ter Darija Zokić – flavta, piccolo in altovska flavta. Kvartet flavt 4 Syrinx odlikujejo navdušujoča glasbena interpretacija, občutek za fraziranje, odlična intonacija in razvit občutek za glasbeni slog, redno koncertira v Sloveniji, na Hrvaškem in drugod po Evropi. Kvartet flavt 4Syrinx bomo poslušali v izvajanju skladb s koncerta v Mestnem muzeju Ljubljana: Divertimento v D-duru, Koechel 136, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Ljubavna pesem za kvartet flavt Igorja Dekleve, Suita v starem slogu, op. 40 – Iz Holbergovega časa – Edvarda Griega, Sonata v e-molu, op. 34, št. 3, Josepha de Boismortierja, Upstream improvizacija za štiri flavte in elektroniko Krešimirja Seletkovića in Flavte na počitnicah Jacquesa Castéreda. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

Igra o princesi, ki je nič na svetu ne more razveseliti. Nazadnje pa se le najde nekdo, ki zna premagati njeno slabo voljo. Igra je bila posneta aprila leta 1955 in sodi med najstarejše iz arhiva Radia Slovenija. Avtor radijske priredbe: Jože Zupan Režiserka: Maša Slavec Tonski mojster: Dušan Mauser Avtor izvirne glasbe: Bojan Adamič Glasnik – Marijan Krišelj Princesa – Mihaela Novak Knez – Edvard Gregorin Frofica – Silva Danilo Grof – Bojan Peček Alamon – Jože Zupan Pavluša – Brane Starič Princ – Lojze Rozman Gašper – Frane Milčinski Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana aprila 1955

Glasbena medigra

Triger je tretji roman romanopisca in zgodbopisca Davorina Lenka. Njegova junakinja, Aleksandra (lahko bi se imenovala tudi Lilit) se prepusti eksperimentiranju, strasti, spremembam in očaranosti s serijskimi morilci. Uvodni odlomek iz romana vsaj nekoliko pojasni, zakaj se romaneskna junakinja poda na opisano pot. Režiserka: Saška Rakef Interpret: Gregor Zorc Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Mojster zvoka: Matjaž Miklič Urednik oddaje: Marko Golja

Jacob Druckman in Vincent Persichetti sta skladatelja, ki sta pomembno vplivala na potek razvoja glasbene misli v Združenih državah Amerike. Druckman se je rodil leta 1928 in študiral na glasbeni šoli Julliard z Vincentom Persichettijem in na Tangelwoodu z Aaronom Coplandom. Svoje skladateljsko delo je posvetil predvsem raziskovanju zvoka in zvočne barve, tako instrumentalnega kot elektronskega. V njegovi glasbi izstopa predvsem domiselna in tehtna izdelava oblike, zlasti z večplastno prepletenostjo zvočnih struktur. Vincent Persichetti se je rodil leta 1915 v Filadelfiji in je bil dolgoletni profesor kompozicije na glasbeni šoli Julliard. Njegova zgodnja glasba je nastala pod vplivi Stravinskega, Bartoka, Hindemitha in Coplanda, pozneje pa je izoblikoval svoj lastni, prepoznavni glasbeni izraz.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt