Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na sporedu najprej renesančni ples Dolce amoroso fuoco Fabrizzia Carosa, ki ga je priredil Janez Jocif. Sledi po baročnih vzorih leta 1945 zložena Partita v h-molu Boga Leskovica, nato pa še deli dveh nemških baročnih mojstrov; Bachov Italijanski koncert bo zvenel v izvedbi Alfreda Brendla, orkester Akademija za staro glasbo Berlin pa izvaja Uverturo za orkester št. 4 Philippa Heinricha Erlebacha.

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Avtor: Katja Ogrin

2. del Glasbene jutranjice zapolnjujeta Klavirski koncert št. 12 v A-duru, K. 414, Wolfganga Amadeusa Mozartat, ki ga izvajata pianistka Irena Koblar in Simfonični orkester RTV Slovenija, ter virtuozna Koncertna poloneza za violino in klavir v D-duru, op. 4 Henryka Wieniawskega. Predstavljata jo violinist Itzhak Perlman in pianist Samuel Sanders.

Avtor: Mihael Kozjek

Interpretira Blaž Šef.

Avtor: Ars

Osrednje delo sklepnega dela Glasbene jutranjice je avtobiografsko zasnovana simfonična pesnitev Zorenje, op. 34 Josefa Suka, ki si je naslov sposodil pri istoimenski pesmi rojaka Antonina Sove. Pred obsežnim delom bo na sporedu Serenada za pihala Richarda Straussa, klavirska parafraza na narodno pesem Po jezeru bliz' Triglava Antona Foersterja in Respighijev Klavirski kvintet, za Sukovim Zorenjem pa še glasba Edwarda Elgarja, Leonarda Bernsteina, Alberta Roussela in Vicenteja Asencia.

Avtor: Mihael Kozjek

Barbara Strozz je bila ena najizrazitejših in najbolj cenjenih italijanskih skladateljic in vokalnih umetnic 17. stoletja, ki je delovala v umetniško cvetočih Benetkah. V glasbeno zgodovino se je zapisala kot prodorna skladateljica in "najvirtuoznejša pevka", ki je samostojno izdala kar osem zbirk arij, duetov, madrigalov in kantat, motetov in drugih vokalno-instrumentalnih del.

Avtor: Tjaša Krajnc

Pretekli četrtek je na Inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani potekala zaključna predstavitev 5 letnega sodelovanja v Konzorciju za prenos tehnologij iz javnih raziskovalnih organizacij v gospodarstvo. V Konzorciju sodelujejo pisarne za prenos tehnologij z Inštituta Jožef Stefan, Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem, Nacionalnega inštituta za biologijo, Kemijskega inštituta Slovenije, Kmetijskega inštituta in Fakultete za informacijske študije v Novem mestu. Več o rezultatih, vlogi in pomenu sodelujočih oddelkov za prenos tehnologij ključnih slovenskih inštitutov in univerz bo DANES V ŽIVO povedal dr. Marijan Leban, ki se že od leta 2007 ukvarja z upravljanjem intelektualne lastnine in njenim prenosom v gospodarstvo.

Avtor: Goran Tenze

Zemlja kot ravna plošča, nekdo nam vstavlja čipe in oddajniki za brezžična omrežja kot velike mikrovalovne pečice – to so pripovedi, ki so v zadnjem času dobre kandidatke za teorije zarot. S filozofom Tomažem Grušovnikom med drugim razgaljamo vzroke za njihov nastanek, njihovo družbeno vlogo in njihovo pojavljanje v zgodovini.

Avtor: Gregor Podlogar

Za 4. oddajo sklopa Svetovni unikati smo obljubili še bolj nenavadno kombinacijo altovske in kontrabasovske flavte in glasbo Johanna Sebastiana Bacha. Tako predstavljamo dva stavka – Rondeau in Bourée iz Bachove Suite v h-molu v izvedbi Dua Contra P ter skladbo Sonata za mladost Tomaža Habeta, ki sta jo pred nekaj leti na koncertu v sklopu Operacije helikon v dvorani Kina Šiška krstno izvedla Stéphane Rudaz na sopranskem helikonu in Policijski orkester pod vodstvom Nejca Bečana.

Avtor: Igor Krivokapič

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Zgodba z zahodne strani, ki črpa svoj navdih iz znane Shakespearjeve drame Romeo in Julija, je pripoved o rivalstvu med dvema tolpama različnih etničnih pripadnosti in o mladi, prepovedani ljubezni. Postavljena je v petdeseta leta 20. stoletja na Manhattnu. V našo prestolnico nocoj prihaja sveža postavitev tega priznanega muzikala, tokrat v režiji in koreografiji Mykala Randa. Premiera in prve štiri ponovitve se bodo tako zvrstile na letošnjem jubilejnem Ljubljana Festivalu. V Svetu kulture še o četrti izvedbi festivala ulične umetnosti Ljubljana Street Art Festival z letošnjo témo ulična umetnost na periferiji ter periferija ulične umetnosti in o novostih Cankarjeve založbe: pred kratkim sta izšla romana Stroji kot jaz angleškega avtorja Iana McEwana in roman Dekle, ženska, druga, drugi angleške pisateljice Bernardine Evaristo.

Avtor: Žiga Bratoš

Na koncertu cikla Tutti Akademije za glasbo sta s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentko Jero Petriček Hrastnik nastopila klarinetist Matija Raičevič in pianist Viktor Radič, ki sta se predstavila vsak s svojim koncertom. Klarinetist je izvedel Koncert za klarinet, godala, harfo in klavir Aarona Coplanda, pianist pa Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 54 Roberta Schumanna.

Avtor: Vesna Volk

Ace Mermolja: Lukov greh
Prve pesniške liste je objavil pred natanko petdesetimi leti, v naslednjih zbirkah je ironično upesnjeval vsakdanje življenje Slovencev v Italiji, nato pa vse bolj resnobno pisal o staranju človeka in zahodne družbe. Recenzija Tonje Jelen.

Tone Peršak: Praznovanje
Tudi Tone Peršak je na slovenskem literarnem prizorišču navzoč že dobrih pet desetletij, začel je z dramskimi deli in se šele pozneje preusmeril v prozo. V zadnjih romanih je črpal iz osebnih spominov, v najnovejšem romanu pa se je neposredno spet odmaknil od njih. Recenzija Marice Škorjanec Kosterca

ur. Kristina Kočan: Po toku navzgor
Pripovedi ameriških staroselcev so se dolgo širile le prek ustnega izročila, v sodobnih časih pa se je tudi to razvilo v pravo književnost. Vsaj delno jo lahko spoznamo v antologiji sodobne kratke proze severnoameriških Indijancev. Recenzija Katje Šifkovič

John Muir: Dolg sprehod do zaliva
Ameriški naravoslovec John Muir, oče narodnih parkov, kot ga označuje naslovnica, se je 150 leti odpravil na pohod od Velikih jezer do Mehiškega zaliva. Recenzija Blaža Mazija

Avtor: Vlado Motnikar

Demetrij Žebre je bil rojen v Ljubljani leta 1912, kjer je obiskoval glasbeno šolo pri Glasbeni matici, kasneje pa tudi Državni konservatorij. Po maturi se je odločil za študij prava, vendar pri njem ni vztrajal, saj ga je veliko bolj zanimala glasba. Tako je nadaljeval s študijem na konservatoriju. Pri Slavku Ostercu je študiral kompozicijo, dirigiranje pa pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Po diplomi iz kompozicije in dirigiranja se je leta 1934 odločil za dvoletno izpopolnjevanje na mojstrski šoli praškega državnega konservatorija. Tam je delal z znamenitim dirigentom Vaclavom Talichom, znanje iz kompozicije pa je pridobival pri skladatelju Josefu Suku. Učil se je tudi kompozicije v četrttonskemu sistemu pri inovatorju Alojzu Habi, vendar pa ni nikoli segal po izrazito modernističnih glasbenih izrazilih. Kot skladatelj je bil dejaven do leta 1946, pozneje pa je postal direktor mariborske in zatem ljubljanske operne hiše. Za življenjsko delo je leta 1951 prejel Prešernovo nagrado.

Avtor: Marko Šetinc

O delu
Pripovedovalka romana Ivana pred morjem se iz Pariza vrne v slovensko Primorje, da bi počistila stanovanje pokojne mame za resnega kupca. V kupu porumenelih fotografij najde sliko babice, ki z eno roko drži njeno petletno mamo, drugo roko pa polaga na nosečniški trebuh. Leto posnetka 1943 je bilo leto težkih usod in naglih preobratov. Kaj se je zgodilo z otrokom v trebuhu? Roman nas z več vzporednimi zgodbami, ki se dogajajo v različnih časih in v različnih generacijah ene družine, sooča s kolektivno preteklostjo in individualnimi usodami. Te se ne gibljejo le med Parizom in Primorsko, vendar vsa ta premikanja ne zmorejo pretrgati medčloveških vezi. Tudi trdi časi po koncu vojne so tako popisani z mehko avtoričino pisavo. Lep roman o nelepih časih in rečeh.

O avtorici
Veronika Simoniti (1967) je pisateljica, prevajalka in lektorica. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomirala iz italijanskega in francoskega jezika. Med letoma 1994 in 2009 je kot samozaposlena v kulturi – samostojna književna prevajalka objavila vrsto prevodov iz italijanščine in francoščine (Calvino, Magris, Marani, Niffoi, Camilleri, Galimberti, Todorov …). Medtem je honorarno poučevala na zasebnih šolah in Filozofski fakulteti v Ljubljani (kot lektorica italijanskega jezika) in v Italiji. Od decembra 2008 je redno zaposlena. Prozna dela objavlja od leta 2000. Leta 2005 je izšel prozni prvenec Zasukane štorije (nominacija za fabulo 2006 in 2007), leta 2011 druga kratkoprozna zbirka Hudičev jezik. Njen roman Kameno srce, ki je izšel leta 2014, je bil nominiran za kresnika, roman Ivana pred morjem pa za nagrade modra ptica, kritiško sito in kresnika, ki ga je leta 2020 tudi prejel.

Režija: Klemen Markovčič
Tonski mojster: Gal Nagode, Sonja Strenar
Mastering: Damir Ibrahimkadić
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Suzana Köstner

Interpretka: Ana Facchini

Posneto v dramskem studiu Radia Slovenija, julija 2021.

Avtor: Klemen Markovčič

V Cankarjevem domu v Ljubljani je bilo 15. in 16. novembra 1988 drugo zborovanje slovenskih kulturnih delavcev. Kulturniki so govorili na temo Suverenost slovenskega naroda. Med njimi je bil tudi pisatelj Tone Pavček. Njegovo besedilo z naslovom Slovenska suverenost - kaj je to? je izšlo v reviji Sodobnost leta 1989.

"Mi sicer vemo, da imamo prav, da drugi grešijo zoper naš in svoj zakon, a bomo o tem dostojanstveno molčali. Še več: poljubljamo palico, ki nas tepe. Toliko o tem sprevrženem vidiku naše suverenosti."

Vmesni glasbeni vložki, ki jih je izbral Mihael Kozjek, so odlomki iz Nokturna za godala Janija Goloba; igral je Komorni orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Uroša Lajovca. Tonski mojster Vojko Kokot, bralca Jasna Rodošek in Jure Franko.

Avtor: Andrej Rot

Tokrat potujemo v koncertno dvorano Barbican v London, kjer sta Londonski simfonični orkester in zbor 3. marca, na natanko 40. obletnico odprtja znamenitega kulturnega središča Barbican center, izvedla oratorij Stvarjenje za soliste, zbor in orkester Josepha Haydna.
Izvajalci:
sopranistka Lucy Crowe, tenorist Andrew Staples, baritonist Roderick Williams, Londonski simfonični orkester in zbor, dirigent Harry Christophers.

Avtor: Polona Kovačič

Slavni Butalci tokrat v kabaretski priredbi Mitja Mejaka iz leta 1971.

Režiser: Dušan Mauser
Dramaturg: Emil Smasek
Tonski mojster: Bojan Stopar
Avtor izvirne glasbe: Marjan Vodopivec

Svet Butalcev predstavljata in ga komentirata – Duša Počkaj in Jurij Souček
Župan – France Presetnik
Policaj – Aleksander Valič
Razbojnik Cefizelj – Polde Bibič
Butalec – Maks Bajc
Butalka – Mila Kačič
Sodelujejo še – Boris Kralj, Janez Hočevar, Božo Vovk in Branko Miklavc

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1971.

Avtor: Klemen Markovčič

Dvesto let je od smrti Ernsta Theodora Amadeusa Hoffmanna, nemškega skladatelja in romantičnega književnika fantazijskih in gotskih srhljivih pripovedi. V romanu Življenjski nazori mačka Murra pa se izrazi tudi romantična ironija, ki se kaže z uporabo parodije, satire ali že kar groteske. Spusti nas dol, v mačjo glavo, v mačji monolog, ki morda postane kar zrcalo nas samih. Mačja narava je šibka, pravi.

Igralec: Ivan Rupnik
Režiserka: Irena Glonar
Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar
Tonski mojster: Jure Culiberg
Urednik: Marjan Kovačevič Beltram, Žiga Bratoš
Prevajalec: Jože Udovič
Leto nastanka: 2018

Avtor: Ars

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.

Avtor: Ars