Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Spomini, pisma in potopisi

342 epizod

342 epizod


Spominski, pisemski in potopisni zapisi najrazličnejših ustvarjalcev in kulturnikov.


17. 03. 2024

Nora Ephron: Starševanje v treh fazah

Nora Ephron je najbolj znana po scenarijih vrste izjemno uspešnih hollywoodskih romantičnih komedij in melodram: Romanca v Seattlu, Ko je Harry srečal Sally, Ko boli srce (scenarij za ta film temelji na prav tako izjemno uspešnem istoimenskem romanu te avtorice, v katerem je opisan propad njenega zakona s Carlom Bernsteinom). Nora Ephron je začela svojo kariero kot novinarka, preden je zajadrala v svet filma, poleg tega je napisala več knjig esejev, vedno na podlagi svojega doživljanja in izkušenj, ki si jih je pridobila v karieri, zvezah, pri kuhanju, staranju, pa tudi starševanju, kot boste slišali v razmišljanju, naslovljenem Starševanje v treh fazah, ki smo ga vzeli iz zbirke Moj vrat mi gre na živce in druge misli o tem, kako je biti ženska. Interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, zvok in montaža: Matjaž Gruden, Urban Gruden in Sonja Strenar, režija: Saška Rakef, redakcija: Tesa Drev Juh. Produkcija leta 2024.


10. 03. 2024

Roland Barthes: Dnevnik žalovanja

Dnevnik žalovanja, ki je prej hipoteza knjige kot dokončana knjiga, kot zapiše prevajalka Suzana Koncut, je francoski literarni teoretik, filozof in esejist Roland Barthes začel pisati po smrti svoje matere Henriette Barthes. Barthes – umrl je 26. marca leta 1980 – je z dnevniškimi fragmenti opisal proces žalovanja ter hkrati postavil ganljiv spomenik materi. Osebno izkušnjo mu je prek filozofskih uvidov, impresij, analiz in intuitivnih prebliskov uspelo oblikovati v presunljivo univerzalno pripoved o soočanju z izgubo in vprašanjem smrti. Prevajalka: Suzana Koncut, interpret: Primož Pirnat, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonska mojstrica: Mirta Berlan, redaktorica: Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2020.


03. 03. 2024

Barrie Kosky: "In … zaveso gor!"

Avstralija in Evropa, kvirovstvo in judovstvo, popkultura in opera: Barrie Kosky, operni režiser in mojstrski žongler z na videz nezdružljivimi nasprotji, je v knjigi "In … zaveso gor!", ki je izšla spomladi leta 2023, odstrl zastor v svoje nenavadno življenje, zamisli, domišljijo, izkušnje sveta in glasbenega gledališča. Rojen je bil leta 1967 v Melbournu, 15.000 kilometrov od Evrope, zibelke opere. Danes je eden najbolj iskanih opernih režiserjev na svetu. Ljubezen do te umetnosti je odkril že v zgodnjem otroštvu, zaznamovanem z družinsko emigrantsko zgodovino. V avtobiografski knjigi odstira, kakšna je povezava med opernim gledališčem, avstralskim otroštvom in mladostjo ter njegovo bleščečo kariero v evropskih kulturnih metropolah. S svojimi režijami je očaral londonsko Kraljevo operno hišo Covent Garden, Dunajsko državno opero, Pariško opero, gostoval je na Salzburškem festivalu in na Wagnerjevem festivalu v Bayreuthu. Prejel je številne nagrade za režijo in umetniško vodenje – nazadnje lani novembra "opernega oskarja", mednarodno nagrado fundacije Opera Award in angleške revije Opera za režiserja leta. V nam bližnjem Dunaju sta na repertoarju Državne opere njegovi uprizoritvi trilogije Mozarta in Da Ponteja Don Giovanni in Figarova svatba, junija pa bo premiero doživela še opera Così fan tutte. Prevod Tina Mahkota, glasbena oprema Luka Hočevar, tonski mojster Matjaž Miklič, režiser Alen Jelen. Produkcija 2023. Urednica oddaje Staša Grahek.


25. 02. 2024

Matjaž Kmecl: Sveti Lenart, vrtnice in gamsov skret

Akademik Matjaž Kmecl je izjemno vsestranski intelektualec: poznamo ga in spoštujemo kot dolgoletnega profesorja na slovenistiki, literarnega zgodovinarja in teoretika, avtorja priljubljene Male literarne teorije, vrste drugih znanstvenih in literarnih del, tudi kot politika. Leta 2006 smo objavili njegovo avtobiografsko besedilo Sveti Lenart, vrtnice in gamsov skret, v katerem se hudomušno, prijazno, gostobesedno in vendar gibko spominja svojih skrivnih ljubezni. Ob okroglem jubileju akademika Matjaža Kmecla vas vabimo k poslušanju njegove imenitne pripovedi v interpretaciji Zvoneta Hribarja. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Zvone Hribar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2006.


18. 02. 2024

Alma M. Karlin: Peš po domačih krajih

Odlomek iz Popotnega dnevnika z letnico 1936 Alme M. Karlin, svetovne popotnice, pisateljice, poliglotke, etnologinje in antropologinje, tudi ljubiteljske slikarke, najdemo v tretjem delu knjige z naslovom Peš po domačih krajih. Iz nemščine jo je prevedla Jerneja Jezernik, avtorica spremne besede. Za svoje delo je lani dobila literarno nagrado mira 2023, ki jo podeljuje Ženski odbor Slovenskega centra Pen. Podelili so ji jo prav za raziskovanje in ohranjanje dediščine Alme M. Karlin. Iz Popotnih dnevnikov je mogoče razbrati, kako strastno je Alma M. Karlin hodila po vsej Sloveniji, takrat Dravski banovini v Kraljevini Jugoslaviji. Pogosto v spremstvu njenih psov, pa seveda sopotnice Thee Schreiber Gammelin, ki jo imenuje, kot bomo slišali, Hunki ali "višji menih" v Sončevem samostanu, se pravi, v njuni skupnosti, ki se ji je občasno pridružil še kdo. Na primer Emmy Kleisner iz Brna ali "dušni rep", kot ji reče Alma. Emmy pride na obisk, torej. Interpretka Lena Hribar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.


11. 02. 2024

Ivan Bratko: Čas knjige

Pred sto desetimi leti se je v Celju rodil Ivan Bratko, pisatelj, založnik in urednik. Kot pisatelj je dosegel največji uspeh z romanom Teleskop (1954), v katerem z mikavnim pisanjem o razburljivih dogodkih o usodi posameznikov in skupine, popisuje pobeg iz taborišča v Gonarsu. Odlomek iz publicističnega dela Čas knjige opisuje srečanja s pisateljem In nobelovcem Ivom Andrićem. Interpretira Slavko Cerjak, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2004.


04. 02. 2024

Paul Auster: Zimski dnevnik

Ameriški pisatelj, esejist, prevajalec, pisec scenarijev in pesnik judovskega rodu Paul Auster se je rodil leta 1947 v Newarku v zvezni državi New Jersey. Na literarno prizorišče je stopil v osemdesetih letih z romanom Newyorška trilogija. Delo Zimski dnevnik (Winter Journal, 2012) je pisateljev strnjeni, sporadični popis osebnih izkušenj ob vstopu v "zimo" življenja. V izbranem odlomku se posveča brazgotinam, ki so kot zemljevid njegove življenjske poti, vklesan v njegovo telo. Prevod Ana Grmek, interpretacija Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič. Posneto 2024. Redaktorica Staša Grahek.


28. 01. 2024

Mike Tomkies: Poslednji neobljudeni kraj

Mike Tomkies (1928-2016) je bil britanski novinar, pisatelj, filmar in predan naravoslovec. Štirideset let je bival v najbolj neobljudenih predelih Kanade, Škotske in Španije. V samotni, od civilizacije kolikor mogoče oddaljeni koči ob bregu jezera Loch Shiel (28 km dolgem in 120 m globokem), je preživel več kot deset let in napisal sevet knjig samo o Škotskem višavju ter njegovi flori in favni. Knjga Poslednji neobljudeni kraj je prvič izšla leta 1984 in je vse odtlej uspešnica. Prevod Miriam Drev, interpretacija Matej Puc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič. Posneto 2024. Redakcija Staša Grahek.


21. 01. 2024

Andrzej Stasiuk: Fado

Andrzej Stasiuk je eden izmed najbolj priljubljenih sodobnih poljskih avtorjev pri nas – prevedenih imamo sedem njegovih knjig in večina je razprodana. Knjiga Fado obsega štiriindvajset drobnih, na nekaterih delih izrazito liričnih potopisnih esejev, v katerih se avtorjeva doživetja s poti po Karpatih, srednji Evropi in Balkanu prepletajo s spominskimi, literarnimi reminiscencami ali referencami, refleksivnimi ali meditativnimi vložki. Izbrali smo zapisa Avtocesta in Črna gora. Prevajalka: Jana Unuk, režiserka: Ana Krauthaker, interpret: Nejc Cijan Garlatti, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednica oddaje: Tina Kozin, leto produkcije: 2022.


14. 01. 2024

Maks Fabiani: Ljubljana - slika mesta in moji vtisi iz leta 1934

Maks Fabiani se je rodil leta 1865 v Kobdilju na Krasu. Šolal se je najprej v domačem kraju, nato v Ljubljani, arhitekturo pa je študiral na Dunaju. Postal je ugleden dunajski ustvarjalec, cenjen tudi na dvoru. V letih 1917/18 je bil redni profesor za arhitekturo, vendar se je leta 1919 temu nazivu odpovedal in se kljub vabljivim ponudbam z Dunaja in iz Ljubljane preselil v Gorico. V letih od 1917 do 1922 je vodil obnovo Posočja, predaval na liceju v Gorici, bil župan v Štanjelu in opravljal še vrsto drugih pomembnih nalog. Ob številnih arhitekturnih stvaritvah je pomemben tudi Fabianijev delež v urbanizmu. Veliko se je ukvarjal s popotresno ureditvijo Ljubljane, pa tudi z ureditvijo drugih mest. V zapisu z naslovom Ljubljana, slika mesta in moji vtisi iz leta 1934 na eni strani analizira tedanje stanje in razmišlja o prihodnosti ureditve mesta, na drugi pa polemizira s Plečnikom. Besedilo je posneto v ambientu mesta Ljubljane. Interpretira ga Igor Velše, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, zvok in montaža: Matjaž Miklič, režija: Igor Likar, redakcija: Staša Grahek (redakcija ponovitve Tesa Drev Juh), produkcija leta 2015.


07. 01. 2024

Rustičelo iz Pise: Potovanja Marca Pola

Pred sedemsto leti je v Benetkah umrl znameniti srednjeveški trgovec Marco Polo, popotnik, ki je tedanji Evropi odkrival trgovske poti po Aziji. Prepotoval je Indijo, veliko časa je preživel na Kitajskem in postal je celo zaupnik in pomočnik mongolskega vladarja Kublajkana. Ko se je končno vrnil v Evropo, so ga zajeli Genovežani. V zaporu je o svojih potovanjih pripovedoval sojetniku Rustičelu iz Pise in po zaslugi njune knjige je kmalu zaslovel po vsej Evropi. Prevajalec: Vladimir Brezovnik, igralec: Željko Hrs, režiser: Jože Valentič, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojster zvoka: Nejc Zupančič, urednika Tadeja Krečič in Vlado Motnikar. Produkcija: 2014


24. 12. 2023

Rainer Maria Rilke: Božična pisma materi

Slišali boste nekaj pisem, ki jih je pesnik Rainer Maria Rilke pisal svoji materi Phii. Pisal ji je pred božičem, potem sta bila – sicer oddaljena, pa vendar skupaj prav na božični večer ob šesti uri, ko sta odvijala božične darove. Prevod in spremno besedilo Alenka Bole Vrabec, interpretacija Primož Pirnat, bralca Lidija Hartman in Bernard Stramič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Igor Likar. Redakcija Tadeja Krečič, Staša Grahek (ponovitev). Leto nastanka 2019.


17. 12. 2023

Sylvain Tesson: V sibirskih gozdovih

Francoski pisatelj Sylvain Tesson je svojevrsten popotnik, s kolesom je obkrožil svet, prehodil Himalajo, prejezdil azijske stepe ... in tudi ustalil se je na svoj način: za pol leta se je naselil v samotni koči na bregu Bajkalskega jezera. Vendar pozor, zunaj je –32 stopinj Celzija. Prevajalka Mojca Schlebinger Brezar, urednik oddaje Vlado Motnikar, igralec Urban Kuntarič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiser: Klemen Markovčič.


10. 12. 2023

Lev Detela: Sprehodi s Pajčolančkom

Pisatelj, pesnik, prevajalec Lev Detela se je rodil leta 1939 v Mariboru, otroštvo je preživel v Središču ob Dravi, v Ljubljani pa maturiral. Nato je študiral slavistiko in umetnostno zgodovino, leta 1960 je odšel na Dunaj in tam študij nadaljeval. Od leta 1971 je svobodni pisatelji in publicist in prejemnik več literarnih nagrad. Odlomki iz dnevnika Sprehodi s Pajčolančkom so nastajali med letoma 1996 in 1998. Pajčolanček je vzdevek avtorjevega vnuka. Igralci: Slavko Cerjak, Zvone Hribar, Radko Polič - Rac, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, režiser: Igor Likar, urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 1999.


03. 12. 2023

Aleš Jan: Radijska igralska skupina

Radio Slovenija letos praznuje 95 let, program Ars pa 60. Besedilo Radijska igralska skupina Aleša Jana je dragocen spomin na začetke Radia. Janov ustvarjalni opus obsega veliko število gledaliških in radijskih režij ,tako za otroke kot za odrasle; z našo radijsko hišo sodeluje že od leta 1949, sodeloval pa je tudi s številnimi tujimi radijskimi postajami. Pomembno je njegovo pedagoško delo na AGRFT. V svojem besedilu Radijska igralska skupina piše o tem, da je bila radijska hiša včasih kot gledališče v malem, spominja pa se tudi Franeta Milčinskega - Ježka, ki je bil srce vsega dogajanja. Interpret je Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje pa Matej Juh. Produkcija leta 2023.


26. 11. 2023

Javier Marías: Emily Brontë, Najstarejši v tišini in William Faulkner na konju

Eseja o Emily Brontë in Williamu Faulknerju sta izbrana iz knjige Napisana življenja, iz dela, ki spodbuja k razmišljanju o tem, kakšni ljudje so bili pisatelji ali pisateljice, ki so danes del svetovnega kanona, šolskih kurikulov, del našega kolektivnega spomina in ki kot taki živijo v referencah umetnosti, popkulture ter javnega diskurza. So bili ekstravagantni geniji, nepojmljivi čudaki, ali celo oboje hkrati ali pa so bili nemara povsem običajni ljudje s svojimi hibami in krepostmi? Napisana življenja so nekakšen pendant uradnim biografijam literarnih klasikov: Marías znana ali manj znana dejstva iz življenj izbranih predstavnikov in predstavnic kanona oživlja v slikovitih, sočnih esejističnih fragmentih. Prevajalka: Barbara Pregelj, režiserka: Špela Kravogel, interpreta: Tina Resman in Blaž Šef, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2023.


19. 11. 2023

Janez Trdina: Spomini na Frana Miklošiča

Te dni mineva 210 let od rojstva Frana Miklošiča, velikega jezikoslovca, ki je s strokovnimi deli sredi 19. stoletja močno razgibal vso slovansko filologijo. Kot predsednik dunajskega društva Slovenija je sooblikoval program Zedinjene Slovenije, na dunajski univerzi je ustanovil katedro za slavistiko, bil je tudi rektor celotne univerze in za zasluge je prejel dedni viteški naziv. A bil je tudi cenzor, ki je cenzuriral Prešernovo Zdravljico in vsi niso imeli najboljšega mnenja o njem. Eden izmed njih je bil Janez Trdina, Miklošičev študent v letih 1850 do 1853, pozneje gimnazijski profesor in pisatelj, ki je bil zaradi ostrega jezika in za državo in cerkev nesprejemljivih idej kazensko upokojen že pri 37 letih. V svojih Spominih piše tudi o svojih študijskih letih. Urednika oddaje Vlado Motnikar, Petra Tanko, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiser Klemen Markovčič. Produkcija 2013.


19. 11. 2023

Janez Trdina: Spomini na Frana Miklošiča

Te dni mineva 210 let od rojstva Frana Miklošiča, velikega jezikoslovca, ki je s strokovnimi deli sredi 19. stoletja močno razgibal vso slovansko filologijo. Kot predsednik dunajskega društva Slovenija je sooblikoval program Zedinjene Slovenije, na dunajski univerzi je ustanovil katedro za slavistiko, bil je tudi rektor celotne univerze in za zasluge je prejel dedni viteški naziv. A bil je tudi cenzor, ki je cenzuriral Prešernovo Zdravljico in vsi niso imeli najboljšega mnenja o njem. Eden izmed njih je bil Janez Trdina, Miklošičev študent v letih 1850 do 1853, pozneje gimnazijski profesor in pisatelj, ki je bil zaradi ostrega jezika in za državo in cerkev nesprejemljivih idej kazensko upokojen že pri 37 letih. V svojih Spominih piše tudi o svojih študijskih letih. Vabimo vas k poslušanju! Oddajo je režiral Klemen Markovčič, besedilo je prebral Željko Hrs, glasbeno opremo je prispevala Nina Kodrič, mojster zvoka Nejc Zupančič. Oddajo je pripravil Vlado Motnikar, leta 2013.


12. 11. 2023

Marko Pogačar: Nebo nad Brooklynom

Marko Pogačar (1984) je eden najpomembnejših sodobnih hrvaških avtorjev, ki je objavil vrsto knjig, tako pesniških in esejističnih kot tudi potopisnih in kratkoproznih. Tri njegove knjige so prevedene v slovenščino, med njimi tudi potopis z naslovom Slepa karta: sonet ceste (2019). Gre za hibridno napisan potopis, ki je nastal na stičišču eseja, dnevnika, avtofikcije in kratke proze, v njem pa avtor bolj kot na podajanje nekih informacij o krajih stavi na vprašanja o identiteti, domovini, družbi, kozmopolitski zavesti in podobnem. Objavljamo odlomek z naslovom Nebo nad Brooklynom. Prevod Urban Vovk, interpret Blaž Šef, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto posnetka 2023.


05. 11. 2023

Boris Kralj: Hiša mojega očeta - prvo bežanje

Boris Kralj, veliki slovenski gledališki, filmski in radijski igralec, se je rodil leta 1929 v Cerknici. Njegova spominska pripoved, Hiša mojega očeta – prvo bežanje, sega na začetek aprila 1941, v čas velikonočnih praznikov in šolskih počitnic, ko se je začela 2. svetovna vojna. Dvanajstletni otrok je besede, kot sta vojna in mobilizacija doživel povsem drugače kot odrasli, v zrelih letih pa se težkih časov spominja z bridkostjo in neizrekljivo bolečino. Avtor in interpret Boris Kralj, režiser Jože Valentič. Leto nastanka 1992. Redakcija Andrej Arko, Petra Tanko (ponovitev).


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt