{"links":{"first":"https://ars.rtvslo.si/api/post?categories=98&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1","last":"https://ars.rtvslo.si/api/post?categories=98&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=36","next":"https://ars.rtvslo.si/api/post?categories=98&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"81831","attributes":{"wp-id":635201,"date":"2020-06-30T00:20:48+02:00","modified":"2020-07-13T14:18:05+02:00","slug":"pogled-v-znanost-274","post-type":"post","title":"dr. Sandi Sitar: Alkimija nekoč (1.del)","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/06/pogled-v-znanost-274/","content":"

Že v starem veku, skozi srednji in novi vek so se v stoletjih razvili temelji za oblikovanje znanstvenih metod. Toda najprej moramo spoznati časovni in vsebinski pregled. Tega je za poslušalce 3. programa po strokovnem srečanju v Idriji pripravil naš sodelavec, znanstveni publicist dr. Sandi Sitar. V današnjem prvem delu bomo povzeli zgodovinski razvoj osebnosti in dejavnosti alkimije iz časa prvih ohranjenih zametkov do vključno srednjega veka.

","excerpt":"Skozi stoletja so se tudi skozi spoznanja in prakso alkimistov razvili temelji za oblikovanje znanstvenih metod ","featured-media-id":20945,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/pogled-v-znanost/174705989","abovetitle":"","subtitle":"Skozi stoletja so se tudi skozi spoznanja in prakso alkimistov razvili temelji za oblikovanje znanstvenih metod ","category-text":"False","permalink":"2020/06/pogled-v-znanost-274/","show-start":"2020-07-13T13:05:00+02:00","show-end":"2020-07-13T13:30:00+02:00","audio-length":"1702","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/13/PogledvznanostMMC.PR3.20200713.1.1305.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174705989","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"98"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"21"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20945"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20945"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"81572","attributes":{"wp-id":634787,"date":"2020-06-27T17:24:53+02:00","modified":"2020-07-06T14:12:06+02:00","slug":"pogled-v-znanost-273","post-type":"post","title":"Zgodovinske pokrajine in sodobne identitete","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/06/pogled-v-znanost-273/","content":"

Dr. Matjaž Geršič (GIAM-ZRC SAZU) se kot geograf že dolgo ukvarja z zemljepisnimi imeni in med drugim s pokrajinskimi identitetami prebivalcev naše države. Nedavni izzid njegove razširjene doktorske disertacije \"Pokrajinska imena kot dejavnik identitete\" (Založba ZRC-SAZU) je bil povod pogovora o metodi raziskave, ki ga je vodila do vzporednega branja zemljepisnih imen na 75 starejših zemljevidih in malo manj kot osemstotih, izdanih po l.1900, in rezultatov ankete, poslane na 6 tisoč naslovov. Rezultat so bili med drugim posebej za ta namen izrisani zemljevidi, ki povedo, kje anketiranci vidijo sebe v okvirih slovenskih pokrajin. Vsekakor tema za kot jara kača trajajočo tukajšno javno razpravo o regionalizaciji, ki pa je bolj upravno-gospodarsko kot identitetno področje.

","excerpt":"Geograf dr. Matjaž Geršič se je lotil preoblikovanih preostankov starih deželnih identitet pri sodobnikih","featured-media-id":20850,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/pogled-v-znanost/174704677","abovetitle":"","subtitle":"Geograf dr. Matjaž Geršič se je lotil preoblikovanih preostankov starih deželnih identitet pri sodobnikih","category-text":"False","permalink":"2020/06/pogled-v-znanost-273/","show-start":"2020-07-06T13:05:00+02:00","show-end":"2020-07-06T13:30:00+02:00","audio-length":"1549","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/06/ZgodovinskepokrajineinsodobneidentiteteMMC.PR3.20200706.1.1305.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174704677","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Sogovornika smo obiskali v začasno najetih prostorih v Kopru, kjer so pred kratkim uredili vse potrebno za postavitev \"sistema ambisonics\", zvočnega polja z zvočniki, postavljenimi v krog (na fotografiji). Ko bo zgrajena nova stavba inštituta InnoRenew CoE v Izoli, bodo virtualne raziskave akustike prostora zaživele v polnem pomenu besede. Dr. Rok Prislan nam je razkazal merilne aparature, s katerimi izvajajo eksperimente v virtualnem akustičnem prostoru, med drugim tudi akustiko predmetov. Gre za dokaj nov raziskovalni pristop pri raziskovanju akustike prostorov, ki sicer seže do starih Grkov. Ohranjeno antično gledališče v Grčiji npr. omogoča več kot deset tisoč obiskovalcem slišati gledališko igro brez umetnega ozvočenja. V pogovoru bo slišati, kako danes potekajo iskanja boljše in kakovostnejše akustike v različnih prostorih.

Leta 2017 v okviru Univerze na Primorskem v Kopru ustanovljeni center odličnosti InnoRenew CoE so soustanovili še Inštitut Fraunhofer Wilhelm-Klauditz (Fraunhofer WKI), Zavod za gradbeništvo Slovenije in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Povečini raziskujejo fenomene obnovljivih virov, njihove raziskave in razvoj pa segajo na področja naravoslovja in tehnologije, biotehnologije, družboslovja in humanistike.

","excerpt":"Dr. Rok Prislan v InnoRenew CoE vodi raziskovanje na področju akustike","featured-media-id":20781,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/pogled-v-znanost/174703300","abovetitle":"","subtitle":"Dr. Rok Prislan v InnoRenew CoE vodi raziskovanje na področju akustike","category-text":"False","permalink":"2020/06/pogled-v-znanost-272/","show-start":"2020-06-29T13:05:00+02:00","show-end":"2020-06-29T13:30:00+02:00","audio-length":"1560","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/29/PogledvznanostMMC.PR3.20200629.1.1305.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174703300","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Akvarij v Piranu je ocean v malem. Tak je tudi naslov knjige, ki jo je založila GEPŠ (Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran), v okviru katere deluje ta, v 60-ih letih ustanovljeni in pred desetletjem prenovljeni, edini morski akvarij na slovenski obali od Debelega rtiča do Sečovelj. Sestavili pa so jo raziskovalci morja, iz Morske biološke postaje Piran (NIB), prof. dr. Lovrenc Lipej in dr. Borut Mavrič, opis akvarijskih reči in akvaristike na svetovni ravni pa je delo strokovne vodje akvarija, dr. Manje Rogelja, tudi gostje današnje oddaje. Slednja skupaj z ribičem Gorazdom Lazarjem skrbi za vse potrebno, da ta akvarij z 20 bazeni deluje pravilno. Dva človeka torej skrbita za tehnično, strokovno in funkcionalno plat prikaza bogate biodiverzitete slovenskega morja. Aquarium Piran tudi v najhladnejšem zimskem mesecu januarju, ko je zaprt za redne obiske, skrbi za povprečno 150 vrst organizmov tega dela severnega Jadrana, in tako ponuja neposreden vpogled v za marsikoga presenetljivo raznovrstnost omenjenega akvatorija.

\"\" — \nNotranjost Akvarija PiranFoto: dr. Manja Rogelja

\"\" — \nIzkušeni Gorazd Lazar se pogosto srečuje z morskimi psi v akvarijuFoto: dr. Manja Rogelja

\"\" — \nV sredini dr. Manja Rogelja pomaga poškodovani želviFoto: dr. Manja Rogelja

","excerpt":"Sodobni akvariji imajo izobraževalno, raziskovalno, naravovarstveno in kulturno vlogo.","featured-media-id":20721,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/pogled-v-znanost/174701991","abovetitle":"","subtitle":"Sodobni akvariji imajo izobraževalno, raziskovalno, naravovarstveno in kulturno vlogo.","category-text":"False","permalink":"2020/06/pogled-v-znanost-271/","show-start":"2020-06-22T13:05:00+02:00","show-end":"2020-06-22T13:30:00+02:00","audio-length":"1540","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/22/PogledvznanostMMC.PR3.20200622.1.1305.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174701991","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nNotranjost Akvarija PiranFoto: dr. Manja Rogelja

\"\" — \nIzkušeni Gorazd Lazar se pogosto srečuje z morskimi psi v akvarijuFoto: dr. Manja Rogelja

\"\" — \nV sredini dr. Manja Rogelja pomaga poškodovani želviFoto: dr. Manja Rogelja

Ekologija rastlinskega planktona (fitoplanktona) v morjih je pojmovni okvir za temeljno razumevanje življenskih procesov enega od orjaških, a navadnemu človeškemu pogledu nevidnih proizvajalcev kisika na planetu. Kaj se dogaja z ekologijo tega morskega organskega sestava v severnem Jadranu oziroma v Tržaškem zalivu skozi desetletja raziskav? Vodja Morske biološke postaje Piran (Nacionalni inštitut za biologijo) izr.prof.dr. Patricija Mozetič, je na seminarju o desetletjih raziskav fitoplanktona v tem delu Sredozemlja (ob inavguracijskem predavanju v naziv znanstvena svetnica lani pozimi na NIB v glavnem mestu) rezultate spremljanj predstavila tudi za naš program.

","excerpt":"Tri desetletja raziskav rastlinskega planktona (fitoplankton) so prinesla spoznanje, da se njegova biomasa zmanjšuje","featured-media-id":20615,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/pogled-v-znanost/174700424","abovetitle":"","subtitle":"Tri desetletja raziskav rastlinskega planktona (fitoplankton) so prinesla spoznanje, da se njegova biomasa zmanjšuje","category-text":"False","permalink":"2020/06/pogled-v-znanost-270/","show-start":"2020-06-15T13:05:00+02:00","show-end":"2020-06-15T13:30:00+02:00","audio-length":"1400","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/15/PogledvznanostMMC.PR3.20200615.1.1305.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174700424","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Že l.2008 se je mnogim “dnevom”, ki jih je razglasila OZN, priključil tudi “svetovni dan oceanov”, 8. junij. Raziskovalka z Morske biološke postaje Piran (enota Nacionalnega inštituta za biologijo), dr. Vesna Flander Putrle je strokovnjakinja za HPLC analizo (tekočinska kromatografija visoke ločljivosti) fitoplanktonskih barvil v morju, s katero določamo pestrost in količino fitoplanktonskih organizmov, ki med drugim proizvajajo polovico kisika na planetu. Ob letošnjem dnevu oceanov se z njo pogovarjamo o “pismenosti o oceanih” in o stanju morja v severnem Jadranu.

\"\" — \nOtroci z zanimanjem spremljajo razlago poznavalcev morijFoto: Vesna Flander Putrle

\"\" — \nPismenost o oceanih se začne že v otroštvu. Motiv z enega od dnevov odprtih vrat ob “dnevu oceanov” na MBPPFoto: Vesna Flander Putrle

","excerpt":"Ob svetovnem dnevu oceanov 2020 - pismenost o oceanih.","featured-media-id":20508,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/pogled-v-znanost/174698845","abovetitle":"","subtitle":"Ob svetovnem dnevu oceanov 2020 - pismenost o oceanih.","category-text":"False","permalink":"2020/05/pogled-v-znanost-269/","show-start":"2020-06-08T13:05:00+02:00","show-end":"2020-06-08T13:30:00+02:00","audio-length":"1541","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/08/PogledvznanostMMC.PR3.20200608.1.1305.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174698845","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nOtroci z zanimanjem spremljajo razlago poznavalcev morijFoto: Vesna Flander Putrle

\"\" — \nPismenost o oceanih se začne že v otroštvu. Motiv z enega od dnevov odprtih vrat ob “dnevu oceanov” na MBPPFoto: Vesna Flander Putrle

Predstavnik društva Ekologi brez meja Jaka Kranjc bo v pogovoru predstavil dejavnosti te nevladne organizacije, ki je najbolj poznana po organizaciji akcije “očistimo Slovenijo” pred dobrim desetletjem. Množičnost takratne in tudi poznejših ponovitev govori o zavedanju mnogo ljudi pri nas o potrebi po ohranjanju naravnega okolja brez motečih smeti. Toda kaj varstvo okolja dejansko še pomeni, kako se tega epohalnega izziva zavedajo v društvu, s kom se povezujejo doma in zunaj meja države, in kako premoščajo temeljno nasprotje želje in potrebe po čistejšem naravnem okolju v sodobni industrijski civilizaciji? Ta še vedno deluje tako, da na neizstavljene račune za onesnaževanje naravnega okolja povečini odgovarja z zavrnitvijo, in tako, kot da so naravni viri planeta neskončni.

","excerpt":"Organizacija združenih narodov obeležuje svetovni dan varstva okolja (5. junij) že od leta 1972","featured-media-id":20414,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/pogled-v-znanost/174697173","abovetitle":"","subtitle":"Organizacija združenih narodov obeležuje svetovni dan varstva okolja (5. junij) že od leta 1972","category-text":"False","permalink":"2020/05/pogled-v-znanost-268/","show-start":"2020-06-01T13:05:00+02:00","show-end":"2020-06-01T13:30:00+02:00","audio-length":"1441","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/01/PogledvznanostMMC.PR3.20200601.1.1305.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174697173","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Spremeni svoje življenje danes in se ne igraj s prihodnostjo.
\nDeluj zdaj, brez odlašanja.
\nSimone de Beauvoir

Nedavni izzid prevoda drugega dela esejistične knjige Simone de Beauvoir iz leta 1970 na dobrih 600 straneh (“La viellesse” – Gallimard, Pariz, 1970) pri založbi OPRO iz Ljubljane (opro.si) z naslovom “Biti v svetu“, tako s prvim (“Stališče zunanjosti“, OPRO, Ljubljana, 2018) ponuja vpogled v civilizacijski fenomen par exellence. Pogovor s prevajalcem Tomažem Gerdino se je začel tudi z navajanjem citata iz te knjige – eseja (v izvirniku “poskus”): “Starost je neprekinjena komedija, ki jo človek igra, da bi preslepil druge in sebe. In je zaradi tega smešen, zlasti če igra slabo.” Skozi pogovor preizprašujemo enega od temeljnih izzivov pri nagovarjanju in razumevanju naslovne teme, ali starost bolje razumemo prek gerontoloških, torej načeloma znanstvenih raziskav (ki jih pri nas sicer praktično ni) ali nam eruditski esej utegne dati boljši temelj za razumevanje!

","excerpt":"Prevajalec Tomaž Gerdina pravi, da se morajo starejši za dosego ciljev aktivno organizirati","featured-media-id":20347,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/pogled-v-znanost/174695472","abovetitle":"","subtitle":"Prevajalec Tomaž Gerdina pravi, da se morajo starejši za dosego ciljev aktivno organizirati","category-text":"False","permalink":"2020/05/pogled-v-znanost-267/","show-start":"2020-05-25T13:05:00+02:00","show-end":"2020-05-25T13:30:00+02:00","audio-length":"1551","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/25/PogledvznanostMMC.PR3.20200525.1.1305.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174695472","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Spremeni svoje življenje danes in se ne igraj s prihodnostjo.
\nDeluj zdaj, brez odlašanja.
\nSimone de Beauvoir

"},{"kind":"html","content":"

Z enim od treh urednikov dvojezičnega zbornika “60 obrazov biodiverzitete“, prof.dr. Davorinom Tometom, smo se pogovarjali o tem, kako poljudno pisati o tako celoviti, kompleksni in široki tematiki kot je življenska raznovrstnost narave, biodiverziteta. Poljudni zbornik je nastal ob letošnji 60-letnici Nacionalnega inštituta za biologijo, branje kratkih zgodbic o fenomenih raznovrstnosti bitij in rastlin, pa tudi o o njihovih razmerjih sobivanja, prilagajanja in življenja nasploh pričajo, kako pravzaprav še vedno premalo vemo, zakaj je življenje v naravnem okolju ustvarilo toliko različnih oblik življenja. Raznolikost je temeljna lastnost vsega živega, vsakršna poenotenost je zabloda tistih, ki narave življenja ne razumejo. 60 zgodb je napisalo 27 raziskovalk in raziskovalcev, članov EKOS (Oddelka za raziskave organizzmov in ekosistemov) na NIB.

\"\" — \nPoletni travnik z žabje perspektiveFoto: Davorin Tome

\n\n

","excerpt":" Ekipa Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov NIB (EKOS) je ob 60-letnici NIB spisala prav toliko kratkih zgodb","featured-media-id":20234,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/pogled-v-znanost/174693786","abovetitle":"","subtitle":" Ekipa Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov NIB (EKOS) je ob 60-letnici NIB spisala prav toliko kratkih zgodb","category-text":"False","permalink":"2020/05/pogled-v-znanost-266/","show-start":"2020-05-18T13:05:00+02:00","show-end":"2020-05-18T13:30:00+02:00","audio-length":"1564","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/18/Poljudnoo60obrazihbiodiverziteteMMC.PR3.20200518.1.1305.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174693786","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nPoletni travnik z žabje perspektiveFoto: Davorin Tome

"},{"kind":"iframe","content":"

Razvejanost raziskav in večdisciplinarnost rabe pojma molekule kot najmanjše enote živega sveta sta v zadnjih desetletjih izšli iz znanstvenih odkritij, tako da že dolgo nista več vezani le na vedo o kemiji. Še več: le z njenimi spoznanji je predvsem na impulzivnih sodobnih področjih, kot so npr. biotehnologije, tako rekoč nemogoče razumeti življenjske procese, predvsem v predmetih raziskav, posvečenih vedam o življenju. Za popularizacijo razumevanja vloge molekule v sodobnem naravoslovju je med drugimi nekaj malega, a pomembnega prispeval tudi britanski publicist Philip Ball, nekdanji urednik pri reviji NATURE, sicer pa fizik in kemik. Pri nas je njegova poljudnoznanstvena knjiga »Molekule. Zelo kratek uvod« pred leti izšla v prevodu dr. Gregorja Zupančiča, nekdanjega predstojnika katedre za fiziologijo živali na ljubljanski Biotehniški fakulteti. V pogovoru je takrat dr. Zupančič izčrpno povzel spremembo razumevanja vloge in pomena molekule v sodobnem naravoslovju.

","excerpt":"Pogovor z dr. Gregorjem Zupančičem","featured-media-id":20164,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/pogled-v-znanost/174692111","abovetitle":"","subtitle":"Pogovor z dr. Gregorjem Zupančičem","category-text":"False","permalink":"2020/04/pogled-v-znanost-265/","show-start":"2020-05-11T13:05:00+02:00","show-end":"2020-05-11T13:30:00+02:00","audio-length":"1562","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/11/PogledvznanostMMC.PR3.20200511.1.1305.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174692111","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"98"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"45"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20164"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20164"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"21","attributes":{"slug":"bernie1908","name":"ars","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"45","attributes":{"slug":"goran-tenzertvslo-si","name":"Goran Tenze","twitter":"","facebook":"","title":"Novinar","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Media","id":"20164","attributes":{"wp-id":628185,"title":"Digital-molecule-istock","caption":"Zamisel in “digitalni” grafični prikaz molekule","media-source":"https://assets.publishing.service.gov.uk/government/uploads/system/uploads/feature/image/67649/digital-molecule-istock-682373850.jpg","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/digital-molecule-istock-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/digital-molecule-istock-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/digital-molecule-istock-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/digital-molecule-istock.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20234","attributes":{"wp-id":628788,"title":"naslovka_izrez","caption":"Del naslovnice zbornika “60 obrazov biodiverzitete”, napisalo ga je 27 naravoslovcev iz NIB","media-source":"NIB-EKOS","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/naslovka_izrez-980x550.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/naslovka_izrez-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/naslovka_izrez-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/naslovka_izrez.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20347","attributes":{"wp-id":629803,"title":"Beauvoir-Sartre aktivno na ulici","caption":"S. de Beauvoir na ulici pred razdeljevanje časopisa – v ozadju J.P. Sartre , njen partner iz prtljažnika jemlje nove izvode","media-source":"http://www.jose-fernandez.com.es/medialab/mi-pequeno-museo/wp-content/uploads/sites/8/2013/12/Beauvoir-Sartre_Bruno-Barbey_010.jpg","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/beauvoir-sartre-aktivno-na-ulici-980x550.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/beauvoir-sartre-aktivno-na-ulici-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/beauvoir-sartre-aktivno-na-ulici-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/beauvoir-sartre-aktivno-na-ulici.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20414","attributes":{"wp-id":630544,"title":"Eko_dežela-o-plastiki","caption":"Škodljivi učinki odpadkov plastike na biodiverziteto naravnih habitatov jo na dolgi rok uničujejo","media-source":"https://www.ekodezela.si/eko-okolje/zgodba-o-plastiki-ob-prihajajocem-svetovnem-dnevu-okolja/","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/eko_dezela-o-plastiki-980x550.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/eko_dezela-o-plastiki-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/eko_dezela-o-plastiki-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/eko_dezela-o-plastiki.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20508","attributes":{"wp-id":631348,"title":"Morje-Albert Sirk","caption":"“Morje”, avtor je slovenski marinist iz Trsta Albert Sirk (1887-1947)","media-source":"https://www.primorski.eu/se/skupaj-zascitimo-in-obnovimo-nasa-morja-FX275722 ","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/morje-albert-sirk.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/morje-albert-sirk-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/morje-albert-sirk-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/morje-albert-sirk.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20615","attributes":{"wp-id":632224,"title":"Diatoms_fitoplankton","caption":"Diatomeje so ene od najpogostejših predstavnic fitoplanktona","media-source":"https://sl.wikipedia.org/wiki/Plankton#/media/Slika:Diatoms_through_the_microscope.jpg","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/diatoms_fitoplankton.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/diatoms_fitoplankton-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/diatoms_fitoplankton-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/diatoms_fitoplankton.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20721","attributes":{"wp-id":633308,"title":"Borut_Furlan-6","caption":"Gorazd Lazar iz Akvarija Piran pri čiščenju enega od dvajsetih bazenov oziroma akvarijev","media-source":"Borut Furlan","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/borut_furlan-6.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/borut_furlan-6-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/borut_furlan-6-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/borut_furlan-6.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20781","attributes":{"wp-id":634997,"title":"RokPrislan-ambisonics","caption":"dr. Rok Prislan v središču sistema ambisonics","media-source":"Goran Tenze Program Ars","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/rokprislan-ambisonics.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/rokprislan-ambisonics-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/rokprislan-ambisonics-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/rokprislan-ambisonics.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20850","attributes":{"wp-id":635933,"title":"Geršič-8pokrajin","caption":"Primerjava habsburških dednih dežel in prevladujočih pokrajin, kot jih na podlagi spoznavnih zemljevidov dojemajo anketiranci.","media-source":"Zemljevid: dr. M. Geršič","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/gersic-8pokrajin-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/gersic-8pokrajin-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/gersic-8pokrajin-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/gersic-8pokrajin-1200x803.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20945","attributes":{"wp-id":637730,"title":"Alkimistični laboratorij-ars","caption":"Alkimistični laboratorij","media-source":"https://sl.wikipedia.org/wiki/Alkimija#/media/Slika:Alchemical_Laboratory_-_Project_Gutenberg_eText_14218.jpg","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/alkimisticni-laboratorij-ars-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/alkimisticni-laboratorij-ars-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/alkimisticni-laboratorij-ars-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/alkimisticni-laboratorij-ars.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":36,"count":355}}}