Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Svet kulture bo danes posebej glasbeno obarvan, napovedali bomo koncert ob 30. obletnici Banke Slovenije, ki bo posvečen slovenski glasbi za violino. Ob 18. uri bo v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani nastopila mednarodno uveljavljena slovenska violinistka Tanja Sonc z gosti. V nedeljo pa se bo Festival Ljubljana poklonil Verdiju z izvedbo ene najlepših skladateljevih umetnin, njegovim Rekviemom. Poslušali bomo izvedbo štirih mednarodnih solistov, mešanega pevskega zbora Glasbene matice ter zbora in orkestra Slovenske filharmonije. In še v Kostanjevico na Krki – tamkajšnje mladinsko društvo za jutri zvečer napoveduje že peti festival kulture. Ob jubileju so pripravilo celotedenski praznik, ki poteka brez vstopnine, saj želijo Dolenjskim Benetkam s festivalom vrniti ugled, ki so ga nekoč že imele na tem področju. Napovedujejo gledališke predstave, koncerte, letos tudi filmsko dogajanje, literarni zajtrk, prireditve za najmlajše. Na jutrišnjem odprtju ob 20-ih bo nastopil legendarni igralec, glasbenik in pesnik Rade Šerbedžija s svojo skupino Zapadni Kolodvor.
V Hrastniku se začenja druga izdaja festivala delavskega filma Kamerat. Poleg šestnajstih filmov z delavsko tematiko in bojem za delavske pravice v ospredju ta prinaša tudi bogat spremljevalni program, skupaj z odprtjem hrastniškega dela rudarske tematske poti Srečno in razstave »Jože Plečnik in Praga«. Jožetu Plečniku je posvečena tudi monodrama Mojster, ki jo bodo nocoj v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega premierno uprizorili na terasi ljubljanske Gimnazije Jožeta Plečnika. Predstavo je zasnoval režiser Jaša Koceli, največjega slovenskega arhitekta pa upodablja Alójz Svete.
Piran in Portorož dobivata nov, mednarodni Jazz festival. Gledališče Tartini in Avditorij Portorož bosta gostila vrhunske glasbenike. V ljubljanski galeriji Aksioma je na ogled razstava f(x)=ax3+bx2+cx+d Igorja Štromajerja, mednarodno uspešnega slovenskega spletnega umetnika. Na sejmu, poimenovanem knjiga = dogodek nove izdaje, v različnih gledaliških jezikih, predstavljajo Slovenski gledališki založniki. foto: www.aksioma.org
Nova Gorica in njena bližnja okolica bosta vse do 8. julija vnovič obarvani z zvoki klasičnega in jazz saksofona, nocoj se namreč začenja festival saksofona SAX GO 22. V Ljubljani pa si bomo od danes dalje lahko ogledali razstavo Giardino all'italiana: Nove težnje v italijanskem slikarstvu. Roberto de Pinto: Skrivni vrt, 2022, izsek, vir: mgml.si
Roman Rozina je sinoči za roman Sto let slepote prejel Delovo nagrado kresnik za najboljši roman lanskega leta. V njem je izpisal t.i. »zgodovinsko fresko slovenskega 20. stoletja«. Prvoosebni pripovedovalec, slepi Matija, nas popelje skozi rodbinsko sago družine Knap, ki jo zaznamuje življenje v rudarskih revirjih, v Mariboru pa se je začel 30. festival Lent, ki bo spet postregel s pisano bero umetniških dogodkov za vse generacije.
Zgodba z zahodne strani, ki črpa svoj navdih iz znane Shakespearjeve drame Romeo in Julija, je pripoved o rivalstvu med dvema tolpama različnih etničnih pripadnosti in o mladi, prepovedani ljubezni. Postavljena je v petdeseta leta 20. stoletja na Manhattnu. V našo prestolnico nocoj prihaja sveža postavitev tega priznanega muzikala, tokrat v režiji in koreografiji Mykala Randa. Premiera in prve štiri ponovitve se bodo tako zvrstile na letošnjem jubilejnem Ljubljana Festivalu. V Svetu kulture še o četrti izvedbi festivala ulične umetnosti Ljubljana Street Art Festival z letošnjo témo ulična umetnost na periferiji ter periferija ulične umetnosti in o novostih Cankarjeve založbe: pred kratkim sta izšla romana Stroji kot jaz angleškega avtorja Iana McEwana in roman Dekle, ženska, druga, drugi angleške pisateljice Bernardine Evaristo.
Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica, jubilejni 25-ti, ki ga prireja gledališče Ane Monro, je že tu. S predstavo Milena Zupančič v tej predstavi ne igra, ki jo uprizarja Tomaž Lapajne Dekleva, prihajajo najprej v Gornjo Radgono. Potem se bodo zvrstile predstave na ulicah in trgih v trinajstih slovenskih mestih, letošnja posebnost pa je, da se selijo tudi na splet. Ljubljano bo karavana Ane Desetnice pripotovala 29. junija in tam ostala do 3. julija. Na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU pa obeležujejo 50-letnico samostojnosti inštituta. Pripravili so številne dogodke, med drugim mednarodni znanstveni simpozij z naslovom Umetnostna in arhitekturna dediščina plemstva med starimi in novimi režimi: transformacije, reinterpretacije in nove namembnosti. Če smo plemstvo in njegovo umetnost raziskovali predvsem v času blišča, torej v 17. in na začetku 18. stoletja, simpozij osvetljuje čas njegovega zatona, pojasni doc. dr. Tina Košak. Pa še o koncertu v Komornem studiu z izvrstnimi glasbeniki, na čelu z nagrajenko Prešernovega sklada, violinistko Lano Trotovšek danes. Vabljeni v Svet kulture. Foto: Ana Desetnica
Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
Tokrat se najprej posvečamo Prazniku glasbe, ki letos poteka v več kot 120ih državah po svetu. V Sloveniji je dogodek usmerjen v promocijo slovenske glasbe in njenih ustvarjalcev. Današnjo najkrajšo poletno noč bo zaznamovalo tudi odprtje jubilejnega 70. festivala Ljubljana. Tokrat bodo v ospredju avtorji besedil slovenskih popevk.V oddaji poročamo tudi o razstavi z naslovom V Ukrajini / Iz Ukrajine, ki so jo ob dnevu beguncev odprli v atriju ZRC SAZU.
Končala se je druga izdaja festivala Krafft v Kranju, ki se posveča umetnosti filmske igre. Stanovske nagrade in priznanja Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev in Sekcije plesnih ustvarjalcev, pa tudi nagrado Ite Rine za življenjsko delo Silvi Čušin in zlati LOK Barbri Drnač so podelili že v uvodu festivala, končala pa ga je podelitev zlatih jabolk. Prejeli so jih zasedba islandskega filma Čudovita bitja: Birgir Dagur Bjarkason, Áskell Einar Pálmason, Viktor Benóný Benediktsson in Snorri Rafn Frímannsson, Pantea Panahiha za vlogo v filmu Pohodi plin in Radoš Bolčina za vlogo v filmu Inventura.
"Uspešne ženske vemo, kako težko je biti uspešna ženska in kako hitro lahko propade nekdo, ki ni dovolj močen" pove Polona Vetrih. Tokrat je v vlogi Heddy Lamarr, igralke judovskega porekla, prve gole ženske v zgodovini umetniškega filma. Kljub vsemu občudovanju zaradi njene lepote, pa je bila vendarle preslišana in utišana v tem, kar je zares bila. V ljubljanskem Miniteatru bo jutri zvečer premiera monodrame Sedem sekund večnosti, ki jo je napisal priznani avstrijski dramatik Peter Turrini. V Svetu kulture pa še o novostih Cankarjeve založbe: Tina Vrščaj se predstavlja z romanom Na Klancu, Lela B. Njatin z avtobiografsko in dokumentarno pripovedjo Samski blok, Uroš Zupan pa s pesniško zbirko Psica in poletje. In še v Trst, kjer so prvič v zgodovini tako zgodaj predstavili repertoar nove sezone gledališča Teatro stabile. V dvorani Rossetti se bo zvrstilo več deset uprizoritev, katerih rdeča nit bodo tudi v novi sezoni klasični avtorji od Shakespeara do Čehova, manjkalo pa ne bo še velikih muzikalov in plesnih spektaklov. Foto: Miha Fras
V Mali Drami bodo nocoj premierno uprizorili predstavo Mandićcirkus (oblečen). Gre za novo epizodo v skupnem gledališkem raziskovanju igralca Marka Mandića z režiserjem Bojanom Jablanovcem. Slikarka in grafičarka Elda Piščanec danes ni zelo znana, čeprav je bila za svojega življenja dejavno vpeta v likovno umetnost. Njena dela zdaj predstavljajo v Narodni galeriji v Ljubljani. Ob razstavi so izdali katalog, ki predstavlja tudi slikarkino življenjsko pot. Na programu Ars nocoj premierno predvajamo radijsko igro Tri minute slave ukrajinske književnice in filozofinje Julije Jemec Dobronosove. V ciklu komornih koncertov Carpe Artem, ki ga prireja Društvo za komorno glasbo Amadeus v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Maribor, bo nocoj ob pol osmih v Kazinski dvorani tretji koncert spomladanskega dela cikla z naslovom Nove poti. To so poudarki današnje oddaje Svet kulture.
Slovenski dnevi knjige vzporedno potekajo še v številnih drugih slovenskih mestih. Osrednji namen festivala že vsa leta ostaja enak, in sicer predstaviti sodobno slovensko literaturo širši javnosti, osvetliti plodovito delovanje slovenskega založništva in vzpostaviti prostor za kritično debato. Glasbeni sladokusci boste lahko uživali ob ritmih jazza na že 63. Jazz festivalu, pestro pa bo tudi na področju uprizoritvene umetnosti, saj se začenja festival radikalnih teles Spider.
Akademski kipar Metod Frlic je Mestno galerijo Ljubljana napolnil z do zdaj najobsežnejšo predstavitvijo svojih del, ki so v zadnjih desetih letih usmerjena v politično skulpturo. Za razstavo z naslovom Blazina, bla, bla, bla, blato je natančno razmislil o prostoru in dela temu tudi prilagodil. Ta so provokativna, humorna, kdaj neizprosna, predvsem pa vizualno sočna. Včeraj pa so se začeli jubilejni, 25. slovenski dnevi knjige v Mariboru. Na slavnostnem odprtju so prvič podelili nagrado Vasje Cerarja za najboljši prevod na področju mladinske literature – prejel jo je Milan Dekleva za prevod slikanic v verzih angleške avtorice Rachel Bright: Lev v srcu in Veveričji prepir. Foto: Metod Frlic, kolaž fotografij: Zlato tele (2017), Tovarna organov (1999–2006), vir: Mestna galerija Ljubljana
Kako najti tišino? Kaj je sploh tišina? O tišini bi se dalo razpravljati. Čeprav vemo, kdaj smo tiho in kdaj so zvoki okrog nas utihnili, pa je popolno tišino, ki pomeni odsotnost vsakega zvoka, pravzaprav težko doseči. Tišina tako lahko predstavlja za vsakogar nekaj drugega. Tišino v različnih odtenkih in koških bo mogoče iskati na mednarodnem festivalu sodobnega kolaža KAOS v Kranju, saj je glavna tema letošnjega festivala tišina. V oddaji tudi o izdaji zbranih del Franceta Forstneriča Kaj je ostalo. Nove generacije bralcev bodo lahko spoznavale dobitnika nagrade Prešernovega sklada, Levstikove in Glazerjeve nagrade, ki nagovarja s silovitostjo breprizivnega kanona tega prostora, so zapisali ob knjigi.
Se zavedamo, koliko ljudi, strojev, poti in nenazadnje žrtev zahteva taka majhna črna škatlica, kot je pametni telefon? In drobec zlata? Za nekaj gramov moramo izkopati tono rude. Njegovo neuničljivost je sodobna umetnica Meta Grgurevič, katere razstavo si lahko ogledamo v Cukrarni, vzelo kot iztočnico za temo reciklaže. Škuc pa letos praznuje petdeset let in na prvih deset let delovanja se bodo spomnili tudi na 29. literarno-glasbenem festivalu Živa književnost, ki napoveduje še preplet tujih in domačih pesniških in glasbenih nastopov, v sklopu spremljevalnega programa O’živela knjiga bo poskrbljeno tudi za otroke in mladostnike. Z drevišnjim pogovorom novinarja Ervina Hladnika Milharčiča z zgodovinarko Kajo Širok se na berjači Gradnikove hiše v Medani v Goriških brdih začenja predfestivalsko dogajanje Mesta knjige, odpravili pa se bomo še na avstrijsko Koroško, kjer teče obnova slovenskih kulturnih domov. Foto: Razstava Mete Grgurevič Praskanje za zlatom (Cukrarna)
V Velenju te dni poteka tradicionalno književno srečanje literarnih ustvarjalcev Lirikonfest. Drevi bodo tam podelili eno izmed osrednjih nagrad in sicer velenjico – čašo nesmrtnosti. V atriju Slovenskih železnic svoja vrata odpira letni kino Kinodvorišče, vabimo pa vas tudi na zaključni koncert cikla kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.
V Strasbourgu so razglasili prejemnika evropske filmske nagrade lux. Največ glasov evropskega občinstva in novo v vrsti nagrad je prejel film Quo Vadis, Aida? bosansko-hercegovske režiserke Jasmile Žbanić, presunljiva zgodba o srebreniškem genocidu in pasivnosti mirovnih sil Združenih narodov, ki so zločina v Srebrenici niso uspeli preprečiti. Slovensko premiero je doživel dokumentarec o doslej neznanem poglavju ameriške vojaške zgodovine: o prvi gorski enoti, ki je v mesecih po koncu druge svetovne vojne pod Mangartom organizirala smučarsko tekmo in v letih, ki so sledila, zaznamovala tudi razvoj smučarske in športne industrije.
V pestrem kulturnem dogajanju napovedujemo drevišnjo premiero predstave ''Kaplja soli'', ki bo zadnja v letošnji sezoni Slovenskega stalnega gledališča Trst. V velenjskem Kulturnem centru Čuk so odprli novo stalno razstavo – izbor del iz življenjskega opusa kiparja Antona Hermana. Poročamo iz 10. mednarodne filozofske konference Sorena Kierkegaarda in napovedujemo nocojšnje dogajanje v sklopu ''Sozvočja svetov'' v Narodni galeriji. Vmes pa še nekaj o festivalu Klovnbuf in prodajni razstavi otroških knjig Bologna po Bologni. Mednarodni grafični likovni center je razglasil, da bo prihodnji že 35. grafični bienale umetniško vodil ganski umetnik Ibrahim Mahama, letošnja vilenica pa bo šla v roke latvijske pesnice Amande Aizpurete.
Trinajsti Grošljev simpozij prinaša 13 predavanj na temo Zdaj zavezale smo grde jezike: Vraževerje in čarovništvo v antiki. Pripravljata ga Društvo za antične in humanistične študije ter Inštitut za arheologijo. Pogovarjali smo se o razlogih za izbiro letošnje teme simpozija. Med filmi festivala Kino otok se bomo osredotočili na film Otoki, zborovsko pripoved solistov, ki razkriva občutljive drobce negotove in spreminjajoče se sodobnosti. Prelistali smo še po novostih otroške in mladinske literature.