Iskanje
21 min • 26. 10. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
21 min • 26. 10. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Ligi Roberto je ugledno ime v italijanski literaturi. Istranka iz Novigrada, povojna izgnanka, je o svoji rojstni Istri napisala nekaj najlepših strani, kar jih je bilo kdaj posvečenih tej deželi. V nasprotju z večino povojnih italijanskih izgnancev se je vedno iskreno zavzemala za miroljubno sožitje in spoštovanje med sosednjimi narodi; v tem prizadevanju se je spoprijateljila s pisateljem Borisom Pahorjem in njegovo ženo Radoslavo Premrl. Njeni literarni spomini na oba so izšli leta 2023 z naslovom Moje prijateljstvo z Borisom Pahorjem. Kot ugotavlja eden izmed piscev uvodnikov h knjigi, prof. Miran Košuta, "izrisuje njena knjiga ... celovit portret velikega književnega pričevalca tragedij XX. stoletja, slovenskega tržaškega pripovednika Borisa Pahorja. (...) Kot soprotagonistke v teh spominih na Pahorja kraljujejo Antigone pisateljevega življenja, ljubeče in ljubljene žene, vladarice eksistenčnega pomena; bolničarka Arlette, ki je med avtorjevim povojnim okrevanjem v Villiersu na Marni znala povrniti upanje njegovemu opustošenemu telesu in duhu, predvsem pa njegova življenjska družica, žena Rada. Memoari Robertove nam tako skicirajo mehke in odločne, sladke in ponosne, vztrajne in prizanesljive poteze njenega značaja; portret, ki sodi ob bok najboljšim stranem Knjige o Radi, dnevnika, ki ga je Pahor leta 2013 posvetil sestri partizanskega junaka Janka Premrla - Vojka: tisti, ki si jo je izvolil za ženo in mater svojih otrok." Izbrali smo nekaj odlomkov iz uvodnega poglavja knjige Ligi Roberto Moje prijateljstvo z Borisom Pahorjem, posvečenega pisateljevi soprogi Radoslavi Premrl.
Prevajalec Matej Venier,
interpretka Maja Sever,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Matej Juh.
Leto nastanka: 2025.
Ligi Roberto je ugledno ime v italijanski literaturi. Istranka iz Novigrada, povojna izgnanka, je o svoji rojstni Istri napisala nekaj najlepših strani, kar jih je bilo kdaj posvečenih tej deželi. V nasprotju z večino povojnih italijanskih izgnancev se je vedno iskreno zavzemala za miroljubno sožitje in spoštovanje med sosednjimi narodi; v tem prizadevanju se je spoprijateljila s pisateljem Borisom Pahorjem in njegovo ženo Radoslavo Premrl. Njeni literarni spomini na oba so izšli leta 2023 z naslovom Moje prijateljstvo z Borisom Pahorjem. Kot ugotavlja eden izmed piscev uvodnikov h knjigi, prof. Miran Košuta, "izrisuje njena knjiga ... celovit portret velikega književnega pričevalca tragedij XX. stoletja, slovenskega tržaškega pripovednika Borisa Pahorja. (...) Kot soprotagonistke v teh spominih na Pahorja kraljujejo Antigone pisateljevega življenja, ljubeče in ljubljene žene, vladarice eksistenčnega pomena; bolničarka Arlette, ki je med avtorjevim povojnim okrevanjem v Villiersu na Marni znala povrniti upanje njegovemu opustošenemu telesu in duhu, predvsem pa njegova življenjska družica, žena Rada. Memoari Robertove nam tako skicirajo mehke in odločne, sladke in ponosne, vztrajne in prizanesljive poteze njenega značaja; portret, ki sodi ob bok najboljšim stranem Knjige o Radi, dnevnika, ki ga je Pahor leta 2013 posvetil sestri partizanskega junaka Janka Premrla - Vojka: tisti, ki si jo je izvolil za ženo in mater svojih otrok." Izbrali smo nekaj odlomkov iz uvodnega poglavja knjige Ligi Roberto Moje prijateljstvo z Borisom Pahorjem, posvečenega pisateljevi soprogi Radoslavi Premrl.
Prevajalec Matej Venier,
interpretka Maja Sever,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Matej Juh.
Leto nastanka: 2025.
V tokratni oddaji Spomini, pisma in potopisi se ob 150. obletnici rojstva, ki jo zaznamujemo 12. januarja, spominjamo ameriškega pisatelja Jacka Londona. Rodil se je v revni družini, burno mladost je preživel ob priložnostnih delih in potepuštvu. Bil je mornar, delavec, iskalec zlata. Pisal je naturalistične družbenokritične in pustolovske romane in povesti, v katerih je zajemal večinoma iz svojih lastnih izkušenj. Zlasti pomembna so njegova dela o živalskem svetu, med njimi Klic divjine in Beli očnjak. Za današnjo oddajo smo izbrali predgovor k njegovemu potopisu Križarjenje s Snarkom iz leta 1913. Kljub optimističnemu tonu je bilo potovanje silno težavno in se je neslavno končalo na Salomonovih otokih. Z ženo sta se vrnila domov, kjer je London deset let pozneje naredil samomor. Avtorica prevoda Milojka Bizajl, režiserka Ana Krauthaker, igralec Zvone Hribar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, redaktorici Staša Grahek in Petra Meterc. Produkcija leta 2006.
23 min • 11. 01. 2026
Prevajalec in esejist Slavo Šerc je obogatil slovensko prevodno književnost z vrsto proznih prevodov iz nemške, švicarske in avstrijske književnosti (Elfriede Jelinek, Herta Müller, Robert Walser), skoraj praviloma pa svoje prevode pospremi s tehtnimi spremnimi besedili. V Spominih, pismih in potopisih pa se vrhunski prevajalec predstavlja kot avtor: v besedilu z naslovom Danes je umrla mamika se spominja svojega otroštva, stare mame in mame ter marsikatere težke izkušnje. Interpret Gregor Gruden, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2025.
20 min • 04. 01. 2026
Letos mineva šestdeset let od predvajanja prve naše radijske oddaje Lahko noč, otroci!. Ob tem visokem jubileju je svoje spomine ob poslušanju te priljubljene oddaje v poetičnem besedilu Božja umetnost domišljije strnil Uroš Zupan (1963), pesnik, esejist in prevajalec, ki je bil za svoje delo tudi večkrat nagrajen. Vabimo vas na potovanje po preteklosti, kot jo doživlja pesnik in ki je zaznamovana z omenjeno otroško in mladinsko oddajo. Interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto produkcije 2025.
13 min • 28. 12. 2025
Na prvi zimski dan poslušamo kratka besedila iz knjige Dukla uveljavljenega poljskega pisatelja Andrzeja Stasiuka, avtorja številnih zbirk kratke proze in literariziranih potopisnih esejev, kot sta Fado in Na poti v Babadag. Imamo jih v slovenščini, tako kot tudi zgodbe Dukla (prevod: Jana Unuk), Galicijske zgodbe ter romane Prevoz, Taksim in Devet. Besedilo človeka prestavi v subtilno opisano pokrajino, ki je lahko navdih za premislek o svetu in sebi. Igralec Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija, 2025.
23 min • 21. 12. 2025
Novinarka, esejistka in literarna kritičarka Mojca Pišek v knjigi Globalni južnjaki popisuje svoje poti po svetu, od Evrope, ZDA pa do Latinske Amerike. Eseji v knjigi pripovedujejo zgodbe s poti ter obenem ponujajo družbene, zgodovinske in politične premisleke z izrazite dekolonialne perspektive, ki bralce postavijo pred vprašanje, ali nimata Slovenija in nekdanja Jugoslavija več skupnega z državami globalnega juga kot pa z zahodnimi državami, ki imajo do njih še vedno imperialistično, neokolonialno držo. Izbrali smo odlomek iz poglavja Tito v mestu Quito. Interpretka Nina Valič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025.
18 min • 14. 12. 2025
