Dvořákova zadnja opera in druga, ki obravnava neslovansko temo.

Njegova "študijska postavitev" Alfreda iz leta 1870 je bila zavesten poskus napisati opero o velikem anglosaškem kralju v mitskem slogu, z Armido je skladatelj sklenil krog in spet zavestno izbral "mednarodno" temo, tokrat vzeto iz večne renesančne klasike.
Zgodba o saracenski čarovnici Armidi, ki je navdihnila približno sto oper in baletov, pripoveduje o njeni ljubezni do krščanskega bojevnika Rinalda. Dvořákova različica je bila premierno uprizorjena štiri leta za veliko bolj znano Rusalko. Danes to skoraj pozabljeno opero uprizarjajo zelo redko. Razloga za to gre iskati v sami glasbi, ki naj bi se razlikovala od skladateljevih najboljših del, pa tudi v staromodnosti libreta, ki se navezuje na Quinaultovo besedilo za Lullyjevo Armido, in ni presenetljivo, da je zgodba v Pragi, v kateri je bila opera leta 1904 premierno uprizorjena, naletela na malo zanimanja.
V glavnih vlogah nastopajo: Jennifer Davis (Armida), Gerard Schneider (Rinald), Josef Moravec (Sven), Josef Kovačič (Ubald), Stanislav Kufljuk (Ismen), Jozef Benci (Hidraot) in Jan Hnyk (Peter). Zbor in orkester festivala v Wexfordu vodil Norbert Baxa.

Dejan Juravić