Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Skladatelj tedna

23 epizod

23 epizod


Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.


9. 8. 2022

Skladatelj tedna: Thomas Tallis, 2. del

Thomas Tallis velja poleg Williama Byrda za največjega angleškega skladatelja šestnajstega stoletja. Tallis je začel svojo poklicno pot v času, ko je bila cerkvena glasba v Angliji na vrhuncu. V kraljevskih in plemiških kapelah, katedralah, stolnih cerkvah, večjih samostanih in celo župnijskih cerkvah so gojili zapleteno, raznoliko in virtuozno zborovsko glasbo.


8. 8. 2022

Thoma Tallis, 1. del

Angleški renesančni mojster Thomas Tallis velja za enega največjih skladateljev šestnajstga stoletja. V zgodovino se je zapisal predvsem kot avtor sakralne vokalne polifonije in preživelo le malo njegovih del za instrumente s tipkami, čeprav je kar petdeset let svojega dolgega življenja deloval kot organist.


5. 8. 2022

Dmitrij Šostakovič, 5. del

Za Šostakoviča je bilo prelomno leto 1960, ko so ga sprejeli v Komunistično partijo. A za navidezno otoplitvijo po Stalinovi smrti se je skrival še zahrbtnejši partijski načrt. Šostakovič je postal maskota navzven idealne sovjetske povojne komunistične družbe. Na shodih je bil prisiljen brati besedila, ki so mu jih pisali drugi, ter spet pisati glasbo, ki je slavila dosežke komunizma. Skladatelja naj bi sprejem v stranko dokončno zlomil, njegov sin je dejal, da ga je dogodek spravil na rob solz. Tako je bil še vedno prisiljen ohranjati slogovno dvojnost v svojih delih ter se kritike sistema, v katerega je bil zdaj še bolj ujet, lotevati kar se da subtilno.


4. 8. 2022

Dmitrij Šostakovič, 4. del

Skladatelja in njegov glasbeni slog je pomembno zaznamovalo že dogajanje pred drugo svetovno vojno, čas, ko je na oblast prišel Stalin ter začel neizprosno zatirati vse umetnike, ki niso ustvarjali v skladu z njegovimi nazori. V tem času je Partija Šostakoviča prvič javno ožigosala. Svoje komponiranje je bil zato prisiljen prilagoditi zahtevam socialističnega realizma, v njegovem zasebnem življenju pa so zavladali nemir, negotovost in globoka žalost ter jeza nad tiranijo, ki se je vztrajno večala in krepila.


3. 8. 2022

Dmitrij Šostakovič, 3. del

Premiero za šetrto simfonijo je skladatelj načrtoval decembra leta 1936, a je bila ta po izidu ostre kritike Lady Macbeth v Pravdi odpovedana. Večina raziskovalcev meni, da si je Šostakovič s tem rešil življenje. Četrto simfonijo je napisal v povsem drugačnem slogu od tistega, ki sta ga izžarevali predhodni simfoniji. Več skladateljevih glasbenih kolegov je bilo zaskrbljenih, kakšen vtis bo delo napravilo na Stalina, saj je bilo očitno, da presega pravila socialističnega realizma. Na koncu so Šostakovičevo Četrto simfonijo v c-molu op. 43 premierno izvedli šele po Stalinovi smrti.


2. 8. 2022

Dmitrij Šostakovič, 2. del

Poleg Prokofjeva in Stravinskega sodi Šostakovič med najopaznejše ruske oziroma nekdanje sovjetske skladatelje 20. stoletja. Njegov opus zajema 15 simfonij (te sestavljajo osrednji del opusa) in 15 godalnih kvartetov. Za violino, klavir in violončelo je prispeval po dva koncerta, večino časa je ustvarjal tudi filmsko glasbo. V njegovem opusu najdemo veliko orkestralnih suit, nekaj skladb za klavir solo ter druga komorna dela.


1. 8. 2022

Dmitrij Šostakovič, 1. del

Skladatelj, pianist, glasbeni pedagog, mirovnik in dirigent Dmitrij Šostakovič je bil zaradi groženj sistema prisiljen spreminjati svojo glasbeno govorico, vendar je njegova glasba ves čas ostajala tako ali drugače družbeno angažirana in kritična. Le način in neposrednost izražanja sta se spreminjala. V obdobju Stalinovega terorja je svoje mnenje veliko previdneje in subtilneje vpletal v glasbo, a pozoren poslušalec lahko včasih pod najveselejšim ali najzmagoslavnejšim patosom – kakršnega prežema na primer Peta simfonija – zazna njegovo nasprotovanje brezkompromisnemu terorju tedaj vladajočega režima.


29. 7. 2022

John Ireland in John Field, 5. del

Večina Fieldovih skladb se začne, pa tudi konča tiho. Razlog za to je, da je bil Field virtuozen interpret in skladatelj hkrati. Poleg tega je bil eden najboljših pianistov svoje generacije. Njegovo tiho in skromno obvladovanje instrumenta je bilo zelo nenavadno, pa tudi očarljivo. Njegovo igro so označevali za domačo in prijazno do poslušalcev, opisovali so jo kot 'sedenje ob domačem ognjišču'. Ni bil karizmatičen zaradi veličastnosti in tehnike, temveč zaradi muzikalnosti in enkratne barve tona.


28. 7. 2022

John Ireland in John Field, 4. del

Poleg tega, da je imel John Field za seboj solistično kariero, je bil že uveljavljen tudi kot skladatelj. Njegova dela so izdajali v Rusiji in Londonu, podpisal pa je tudi pogodbo z znano založniško hišo Breitkopf & Hartel, ki jih je pozneje razširila po vsej Evropi. V njih je med drugim uporabljal rusko melodiko, tako kot pozneje Čajkovski in Glinka. V tistem obdobju je izoblikoval tudi svoj glasbeni jezik, za katerega je značilna kromatično izpeljana melodija s spremljavo ob uporabi pedala.


27. 7. 2022

John Ireland in John Field, 3. del

John Field se je rodil v irski protestantski družini. Bil je najstarejši sin. Njegov oče je bil profesionalni violinist, njegov dedek pa organist, od njega je dobil prvo glasbeno izobrazbo. Fieldovi starši so kaj kmalu prepoznali njegovo nadarjenost in ga poslali k učitelju Tommasu Giordaniju. Ta je bil njegov učitelj leto dni. V tistem obdobju je imel Field tri javne koncerte. Na prvem, ki je bil 24. marca 1792, so kritiki njegovo igro opisali takole: "Presenetljiva igra za otroka; natančna izvedba pa je bila pričakovana."


26. 7. 2022

John Ireland in John Field, 2. del

John Ireland se je rodil 13. avgusta 1879 v mestecu Bowdon blizu Manchestra. Izhajal je iz premožne družine. S štirinajstimi leti se je vpisal na Kraljevi kolidž za glasbo ter študiral klavir in orgle. Štiri leta pozneje je začel študirati kompozicijo v razredu Charlesa Williersa Stanforda. Njegovi sošolci Gustav Holst, Ralph Vaughan Williams, Frank Bridge in Rutland Boughton, pa tudi on sam, so pozneje sodili med pomembnejše angleške skladatelje prve polovice dvajsetega stoletja.


25. 7. 2022

John Ireland in John Field, 1. del

John Ireland je imel boleče in žalostno otroštvo, saj so mu starši kmalu umrli. To je močno vplivalo na njegovo življenje. Zaznamovalo je tudi njegovo odraščanje, saj ga je spremljal občutek negotovosti in neizpolnjenosti. Vendar pa se v njegovi ustvarjalnosti pozna na različne načine, ki niso bili vedno negativni. Njegov ostri samokritični duh, hrepenenje po domu in želja, da bi pobegnil iz sedanjosti v daljno preteklost, so močno vplivali na njegov glasbeni slog.


22. 7. 2022

Maurice Ravel, 5. del

Balet Dafnis in Hloa je nastal po naročilu Sergeja Djagileva, ki je s svojo skupino Ballets Russes na začetku 20. stoletja osvojil pariško občinstvo in je zato vse od leta 1909 vsako leto pripravil tako imenovano Rusko sezono. Vsako leto je torej potreboval nov scenarij in novo glasbo, zato je Djagilev Ravelu leta 1909 naročil balet Dafnis in Hloa. Skladatelj je hitro napisal klavirski osnutek, nato pa tri leta izdeloval orkestracijo – tako počasi je skladba nastajala zaradi Ravelove pikolovskosti ter zaradi tega, ker se ni mogel uskladiti s koreografom Mihailom Fokinom, ki je za balet napisal tudi scenarij.


21. 7. 2022

Maurice Ravel, 4. del

V četrti oddaji iz cikla Skladatelj tedna spoznavamo dve nasprotni si plati Mauricea Ravela: njegove bolj znane spore s sodobniki in poklone prednikom - skladateljem.


20. 7. 2022

Maurice Ravel, 3. del

Ravel je bil fasciniran nad eksotičnimi kulturami in v svoja dela je rad vpeljeval melodije in ritme ljudske glasbe. Eden izmed njegovih prvih izletov v glasbeni svet zunaj Francije je navdahnila iznajdljiva vezirjeva hči Šeherezada, ki si je s pripovedovanjem zgodb tisočinenkrat podaljšala življenje. Ravel je skladbo z naslovom Šeherezada prvič napisal leta 1889, in sicer Uverturo Šeherezada za simfonični orkester, leta 1903 pa je za mezzosopran in orkester napisal še pesnitve.


19. 7. 2022

Maurice Ravel, 2. del

Težko bi rekli, da je Ravel napisal veliko del za veliki simfonični orkester, saj zajemajo le dobro petino njegovega opusa. Pravzaprav ni napisal nobene simfonije, le dva simfonična fragmenta na podlagi baleta Dafnis in Hloa ter dva koncerta. Preostale Ravelove skladbe za orkester imajo programske naslove. Nekatere so bile napisane po naročilu, kot scenska glasba za uprizoritve gledaliških iger ali kot baleti, druge pa so orkestracije del za klavir.


18. 7. 2022

Maurice Ravel, 1. del

Mauricea Ravela označujemo za francoskega skladatelja, čeprav mu je bila bližja materina baskovska kultura in posredno Španija. Bil je eden izmed bolj izvirnih glasbenikov zgodnjega 20. stoletja.


15. 7. 2022

Sergej Kusevicki, 5. del

Kusevicki je v Boston prispel septembra leta 1924, pogodbo s tamkajšnjim simfoničnim orkestrom pa je podpisal leto dni prej. Takrat je deloval v Parizu in drugih evropskih prestolnicah. Občasno je vodil Londonski in Berlinski simfonični orkester, v Parizu, kjer je tudi živel, pa je vsako leto priredil cikel koncertov z naslovom Simfonični koncerti Kusevickega. Te je nadaljeval še nekaj sezon po svojem odhodu v ZDA, leta 1928 pa je zaradi preobremenjenosti ta cikel končal. Njegov prihod v Boston je nestrpno pričakoval ves umetniški svet, Že leto dni prej je bil Kusevicki redna tarča najbolj priznanih glasbenih revij, pa tudi Timesa in drugih uglednih ameriških dnevnih časopisov.


14. 7. 2022

Sergej Kusevicki, 4. del

Sergej Kusevicki je leta 1920 za vedno zapustil rojstno Rusijo. Z ženo sta se ustalila v Parizu. Tam pa je skladatelj zaradi številnih gostovanj in turnej preživel malo svojih let. Med prvo sezono je po večini gostoval po Evropi in nekajkrat nastopil v Londonu, kjer je vodil neznan simfonični orkester. Kljub temu je naredil dober vtis na Londončane, zlasti s svojo interpretacijo Skrjabinovih del. Ti koraki so mu pomagali k lažjemu začetku njegove nove kariere, ki je bila osredinjena zlasti na Pariz in druge evropske prestolnice.


13. 7. 2022

Sergej Kusevicki, 3. del

Sergej Kusevicki je pri osemnajstih letih postal virtuoz na kontrabasu. Komaj dvajsetleten si je zagotovil službo v gledališču Bolšoj, pozneje pa je nasledil svojega profesorja Josepha Rambouska na šoli moskovske filharmonične družbe. Leta 1905 se je poročil s hčerjo bogatega trgovca čajev, Nataljo Konstantinovo. Ta zveza je zelo spremenila njegovo življenje. Zaradi finančne preskrbljenosti in žene, ki ga je v vsem podpirala ter mu stala ob strani, so njegove sanje počasi postajale resničnost.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt