Iskanje
50 min • 06. 03. 2026
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
50 min • 06. 03. 2026
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
"Le čemu zmeraj ti pastirji? Povsod vidiš same pastirje." Tako naveličano vzklikne gospod Jourdain v Molièrovi komediji "Žlahtni meščan", ko mu učitelj glasbe predstavi skupino pevcev in mu naroči, naj si predstavlja, da so oblečeni v pastirje. Njegov komentar je razumljiv, saj so v glasbi takrat že dolgo prevladovale bukolične teme. Prvi poskusi prekomponiranih uglasbitev pastirske poezije so se v Franciji ujemali z oživitvijo pastoralnih dram sredi 17. stoletja. V Charpentierjevi komorni operi "Treba se je smejati in prepevati" ali "Razprava pastirjev" nastopajoči pastirji in pastirice niso individualne osebnosti, temveč poosebljajo človeške lastnosti.
"Le čemu zmeraj ti pastirji? Povsod vidiš same pastirje." Tako naveličano vzklikne gospod Jourdain v Molièrovi komediji "Žlahtni meščan", ko mu učitelj glasbe predstavi skupino pevcev in mu naroči, naj si predstavlja, da so oblečeni v pastirje. Njegov komentar je razumljiv, saj so v glasbi takrat že dolgo prevladovale bukolične teme. Prvi poskusi prekomponiranih uglasbitev pastirske poezije so se v Franciji ujemali z oživitvijo pastoralnih dram sredi 17. stoletja. V Charpentierjevi komorni operi "Treba se je smejati in prepevati" ali "Razprava pastirjev" nastopajoči pastirji in pastirice niso individualne osebnosti, temveč poosebljajo človeške lastnosti.
Ernest Bloch je bil švicarsko-ameriški skladatelj, ki je za svojega življenja užival velik ugled in veljal za enega najizvirnejših skladateljev 20. stoletja. Pri šestih letih je od mame dobil flavto, leto dni pozneje pa je že napisal svoje prve skladbice – z notacijo, ki si jo je izmislil sam. Pri devetih letih je začel učenje violine ter pokazal izreden talent. Njegov prvi mentor je bil priznani švicarski violinist Louis Rey, ki je Blocha poučeval tudi na Ženevski glasbeni akademiji. Pozneje je svoje znanje izpopolnjeval še v Bruslju – tam je bil njegov mentor violinski virtuoz Eugene Ysaÿe. Toda Ernest Bloch se je že pri enajstih letih, ko je začel obiskovati Ženevski glasbeni konservatorij, odločil, da bo postal skladatelj. Najzgodnejša skladba v njegovem opusu je Andante za godalni kvartet, ki jo je napisal leta 1895 – star je bil petnajst let.
54 min • 13. 04. 2026
Pasijon po Luki Krzysztofa Pendereckega je po mnenju velike večine njegovo najboljše delo. Nastalo je v prvi polovici šestdesetih let, v obdobju, ko se je mladi Poljak še vzpenjal na prestol svetovne glasbene avantgarde.
50 min • 10. 04. 2026
Notranje in zunanje metamorfoze so Krzysztofa Pendereckega popeljale od glasbenega ultramodernista do glasbenega ultrakonservativca. Kot da bi se zavedal, da ni pravi neoromantik, temveč v najboljšem primeru le nadaljevalec glasbe Šostakoviča, je v poznem opusu poskrbel za še temeljitejšo preobrazbo svoje glasbe v eklektični pozni romantizem. Osmo simfonijo je naslovil Pesmi prehajanja, v njej pa je uglasbil dvanajst pesmi velikanov nemške literature od Goetheja do Rilkeja.
51 min • 09. 04. 2026
Poljski rekviem je najobsežnejša skladba te vrste Krzysztofa Pendereckega. Delo je nastajalo v daljšem obdobju, začenši z Lacrimoso, ki jo je ustvaril leta 1980. Zatem je dodajal stavke in jih posvečal aktualnim dogodkom iz tedaj precej burnega dogajanja ali pa bolečim dogodkom iz poljske bližnje preteklosti. Sam naslov Poljski rekviem izdaja kar nacionalno pomembnost, ki mu jo je skladatelj namenil kot nekakšno črno mašo poljskemu narodu v tragičnem 20. stoletju. Skladbo je dokončal leta 1993, ob prvi izvedbi pa je bila pospremljena z izjemnim zanimanjem vse glasbene javnosti.
56 min • 08. 04. 2026
Krzysztof Penderecki niti v času stalinistične Poljske pod predsedstvom maršala Rokosovskega niti v poststalinističnih časih Gomulkove odjuge ni skrival svoje globoke vernosti. Biti predan katolik v sicer eni najbolj katoliških držav sveta tedaj ni bilo ravno priporočljivo. Umetnik je velikokrat precej naravnost nakazal, da je njegova mladostna modernistična glasba upor zoper uradno zapovedano estetiko socrealizma v glasbi. Modernizem, povezan z liturgično glasbo, pa je tako rekoč dvojen upor in enkratna politična gesta, ki pa je v danem trenutku rodila neverjetne umetnine.
55 min • 07. 04. 2026
