Iskanje
53 min • 05. 02. 2026
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
53 min • 05. 02. 2026
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
V tednu, ko se bližamo kulturnemu prazniku, predstavljamo izbor glasbe slovenskih skladateljev. V četrti oddaji predvajamo Musiques funebres Primoža Ramovša in Gazele, sedem orkestralnih pesnitev Lucijana Marije Škerjanca.
V tednu, ko se bližamo kulturnemu prazniku, predstavljamo izbor glasbe slovenskih skladateljev. V četrti oddaji predvajamo Musiques funebres Primoža Ramovša in Gazele, sedem orkestralnih pesnitev Lucijana Marije Škerjanca.
Erich Wolfgang Korngold je izhajal iz premožne judovske družine, njegov oče pa je bil priznan glasbeni kritik, ki je deloval na Dunaju. Že pri štirih letih, ko se je družina iz Brna preselila v tedanjo avstro-ogrsko prestolnico, sta oče in sin skupaj igrala na klavir, pri petih pa je Erich zmogel odigrati katero koli melodijo, pri čemer ji je sproti dodajal še akorde in spremljavo. Prve skladbe tega mladega glasbenega genija, kot sta Korngolda poimenovala Richard Strauss in Gustav Mahler, so nastale pri njegovih osmih letih.
51 min • 17. 03. 2026
Od leta 1877 je Čajkovskega finančno podpirala bogata vdova Nadežda von Meck. Oboževala je skladateljevo glasbo in postala njegova zvesta prijateljica. V 14 letih sta si izmenjala več kot tisoč pisem, vendar se na njeno željo nista nikoli ne srečala ne govorila, če so se njune poti po naključju križale. Razmerje se je razvilo v ljubezen in Čajkovski ji je svobodno pisal o svojih najglobljih čustvih in željah. Po 13 letih je von Meckova nenadoma prekinila razmerje in ga obvestila o svojem finančnem bankrotu. Nekateri to pripisujejo družbeni vrzeli med njima in njeni ljubezni do otrok, ki je nikakor ni želela ogroziti. Čajkovski ji je poslal zaskrbljeno pismo, v katerem jo je prosil za nadaljnje prijateljstvo in ji zagotovil, da ne potrebuje finančnih sredstev. Pismo je ostalo brez odgovora.
53 min • 13. 03. 2026
Opera je v središču glasbene ustvarjalnosti številnih skladateljev; in bila je tudi pri Petru Iljiču Čajkovskem. Že samo seznam opernih načrtov, ki so zastali v snovanju ali bili zaradi različnih razlogov ovrženi, je dovolj zgovoren. Že s štirinajstimi leti je komponiral opero Hiperbola, komično enodejanko, o kateri pričajo le omembe v pismih. Želel je komponirati opero Vihar, po drami Ostrovskega, ki je bilo skladateljevo najljubše rusko dramsko delo. Na podlagi istega dramatika je pripravljal opero Aleksander Makedonski, pozneje pa se ogreval za številne zgodbe, med katerimi so: Fancesca da Rimini, Othello, Mariannine muhe – po Alfredu de Musetu, Stotnikova hči – po Puškinu, Bajadera – po Goetheju in za kar nekaj oper po zgodbah Mary Ann Evans, ki je ustvarjala pod psevdonimom George Eliot.
54 min • 12. 03. 2026
V glasbenem opusu Petra Iljiča Čajkovskega je baletna glasba poznana najširšemu občinstvu. Melodije Hrestača in Labodjega jezera so skoraj postale del podzavesti kulturnega kroga, ki prek umetnosti dojema in doživlja čarobnost obstoja. Gib kot prvinski izraz je dobil odsev v neposredni glasbeni govorici, prepleteni z raznovrstnostjo oblik, oseb, karakterjev in zgodb.
54 min • 11. 03. 2026
Čajkovski ni bil koncertni pianist, čeprav sodobniki poročajo, da je klavir igral zelo dobro. Ker na glasbeno sceno ni prihajal kot instrumentalist, ni nič nenavadnega, da je svoj prvi koncert zložil šele pri štiriintridesetih letih. Prvi klavirski koncert je bil, podobno kot večina skladateljevih del, končan v zelo kratkem času. Delo je preigral Nikolaju Rubinsteinu in Nikolaju Hubertu, da bi pridobil mnenje koncertnih pianistov – virtuozov glede tehnične težavnosti, nerodnosti ali neučinkovitosti. Rubinstein je dal ostro kritično oceno in avtorju predlagal številne popravke. Globoko užaljen zaradi takšne kritike je Čajkovski zavrnil spremembo koncerta in izjavil, da bo objavil natanko takšnega, kot je napisal.
55 min • 10. 03. 2026
