53 min • 04. 11. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
53 min • 04. 11. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
V ciklu Skladatelj tedna se tokrat posvečamo sakralni vokalni glasbi, ki je nastajala v drugi polovici dvanajstega in prvi polovici trinajstega stoletja in je bila povezana z notredamsko katedralo v Parizu. To obdobje je bilo izredno pomembno za razvoj polifonije. Takrat so se izoblikovali temelji kontrapunktskih in ritmičnih zakonitosti, ki so prevladovale v naslednjih treh stoletjih in so omogočile nastanek menzuralne notacije, v kakršni so zapisovali poznosrednjeveško in renesančno glasbo.
V ciklu Skladatelj tedna se tokrat posvečamo sakralni vokalni glasbi, ki je nastajala v drugi polovici dvanajstega in prvi polovici trinajstega stoletja in je bila povezana z notredamsko katedralo v Parizu. To obdobje je bilo izredno pomembno za razvoj polifonije. Takrat so se izoblikovali temelji kontrapunktskih in ritmičnih zakonitosti, ki so prevladovale v naslednjih treh stoletjih in so omogočile nastanek menzuralne notacije, v kakršni so zapisovali poznosrednjeveško in renesančno glasbo.
Naša zgodba se začne v letu 1932. To je čas Jožeta Plečnika in pomembnih dogodkov za slovensko kulturo. Glasbena matica je takrat slavila 60-letnico obstoja in delovanja založbe, 50-letnico delovanja glasbene šole in 40-letnico delovanja pevskega zbora. Ob tem jubileju je na pobudo Glasbene matice Jože Plečnik uredil stavbo Glasbene matice in park pred poslopjem. Takrat je tudi nastala zamisel za ureditev aleje slovenskih skladateljev. Danes so na njej doprsni kipi desetih skladateljev: Mateja Hubada, Frana Gerbiča, Benjamina Ipavca, Vatroslava Lisinskega, Jacoba Handla Gallusa, Davorina Jenka, Stevana Mokranjca, Hugolina Sattnerja, Antona Foersterja in Emila Adamiča. V prvi oddaji predstavljamo Davorina Jenka, Mateja Hubada in Frana Gerbiča.
55 min • 20. 04. 2026
Prve skladbe Ernesta Blocha so nastajale okoli leta 1895, ko je bil star petnajst let, večina pa jih je ostala neobjavljenih. V zgodnjem ustvarjalnem obdobju je veliko navdiha iskal v judovski glasbeni tradiciji, prihajal je namreč iz tradicionalne, meščanske judovske družine. Med študijem kompozicije in violine po različnih evropskih mestih je začel v svojo glasbo vnašati tudi vplive drugih kultur, zlasti pomembna pa je bila v tem oziru njegova selitev v Združene države Amerike, kjer je prebival vse od leta 1916 pa do svoje smrti. Njegov zrel skladateljski izraz je najbližje neoklasicističnemu in neoromantičnemu slogu. Bloch je bil namreč eden tistih skladateljev 20. stoletja, ki se niso prav veliko ozirali po novih glasbenih tokovih tistega časa. Njegov velik vzornik je bil Wager, kar je zlasti očitno pri strukturni zasnovi in izpeljavi njegovih večjih orkestrskih del.
52 min • 17. 04. 2026
Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
52 min • 16. 04. 2026
"Ernest Bloch se mi je vedno zdel kot eno izmed sedmih čudes. Kot Herkules je na svojih ramenih nosil svet ekstaze in bolečine. Zdelo se je tudi, da je v popolnem sožitju s prostranimi razgledi in nazobčanimi vrhovi švicarskih Alp, ob katerih se je rad fotografiral (bil je izjemen fotograf, eden prvih navdušencev nad Leico!). Enake občutke je izžareval na plaži Agate, prežeti z bučečimi pacifiškimi valovi. Bogovi so ga oblikovali v nadčloveškem kalupu – preroške velikosti in vizije, moči in vitalnosti, ki je presegala običajne smrtnike." Yehudi Menuhin.
54 min • 15. 04. 2026
Blochov študij je bil intenziven in raznovrsten, poleg violine in kompozicije je študiral tudi Dalcrozejevo evritmiko – metodo poučevanja glasbe, ki jo je v zgodnjem 20. stoletju iznašel švicarski glasbenik in predavatelj Émile Jaques-Dalcroze. V času svojega glasbenega izpopolnjevanja je bival v Bruslju, Münchnu, Frankfurtu in Parizu, poučevali so ga ugledni profesorji in glasbeniki, med njimi tudi violinski virtuoz Eugene Ysaÿe. Leta 1916 ga je plesalka Maud Allan najela kot vodjo orkestra svoje plesne skupine – za veliko ameriško turnejo. Od takrat se Ernest Bloch nikoli ni zares vrnil v Evropo. V Ameriki je Bloch kmalu dosegel pomembne uspehe kot skladatelj in dirigent, nekaj let pozneje tudi kot direktor novega glasbenega inštituta Cleveland. Leta 1924 je prejel ameriško državljanstvo.
49 min • 14. 04. 2026