Iskanje
54 min • 14. 04. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
54 min • 14. 04. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Skladateljica sama večkrat navaja, da je bila za njen kompozicijski razvoj odločilna versko-kulturna raznovrstnost, ki jo je spremljala že od otroštva. Njen oče je bil Tatar, mama Rusinja. Rodila se je v Čistopolju, Tatarski avtonomni republiki Sovjetske zveze. Bila je vnukinja muslimanskega mule. V tridesetih letih 20. stoletja je bila verska toleranca v uradno ateistični Sovjetski zvezi tako nizka, da je očetu Gubajduline grozila zaporna kazen samo zato, ker je bil sin muslimanskega duhovnika. Sofija je imela judovskega učitelja, zelo hitro pa se je seznanila tudi z nemško glasbeno kulturo.
Skladateljica sama večkrat navaja, da je bila za njen kompozicijski razvoj odločilna versko-kulturna raznovrstnost, ki jo je spremljala že od otroštva. Njen oče je bil Tatar, mama Rusinja. Rodila se je v Čistopolju, Tatarski avtonomni republiki Sovjetske zveze. Bila je vnukinja muslimanskega mule. V tridesetih letih 20. stoletja je bila verska toleranca v uradno ateistični Sovjetski zvezi tako nizka, da je očetu Gubajduline grozila zaporna kazen samo zato, ker je bil sin muslimanskega duhovnika. Sofija je imela judovskega učitelja, zelo hitro pa se je seznanila tudi z nemško glasbeno kulturo.
Od leta 1877 je Čajkovskega finančno podpirala bogata vdova Nadežda von Meck. Oboževala je skladateljevo glasbo in postala njegova zvesta prijateljica. V 14 letih sta si izmenjala več kot tisoč pisem, vendar se na njeno željo nista nikoli ne srečala ne govorila, če so se njune poti po naključju križale. Razmerje se je razvilo v ljubezen in Čajkovski ji je svobodno pisal o svojih najglobljih čustvih in željah. Po 13 letih je von Meckova nenadoma prekinila razmerje in ga obvestila o svojem finančnem bankrotu. Nekateri to pripisujejo družbeni vrzeli med njima in njeni ljubezni do otrok, ki je nikakor ni želela ogroziti. Čajkovski ji je poslal zaskrbljeno pismo, v katerem jo je prosil za nadaljnje prijateljstvo in ji zagotovil, da ne potrebuje finančnih sredstev. Pismo je ostalo brez odgovora.
53 min • 13. 03. 2026
Opera je v središču glasbene ustvarjalnosti številnih skladateljev; in bila je tudi pri Petru Iljiču Čajkovskem. Že samo seznam opernih načrtov, ki so zastali v snovanju ali bili zaradi različnih razlogov ovrženi, je dovolj zgovoren. Že s štirinajstimi leti je komponiral opero Hiperbola, komično enodejanko, o kateri pričajo le omembe v pismih. Želel je komponirati opero Vihar, po drami Ostrovskega, ki je bilo skladateljevo najljubše rusko dramsko delo. Na podlagi istega dramatika je pripravljal opero Aleksander Makedonski, pozneje pa se ogreval za številne zgodbe, med katerimi so: Fancesca da Rimini, Othello, Mariannine muhe – po Alfredu de Musetu, Stotnikova hči – po Puškinu, Bajadera – po Goetheju in za kar nekaj oper po zgodbah Mary Ann Evans, ki je ustvarjala pod psevdonimom George Eliot.
54 min • 12. 03. 2026
V glasbenem opusu Petra Iljiča Čajkovskega je baletna glasba poznana najširšemu občinstvu. Melodije Hrestača in Labodjega jezera so skoraj postale del podzavesti kulturnega kroga, ki prek umetnosti dojema in doživlja čarobnost obstoja. Gib kot prvinski izraz je dobil odsev v neposredni glasbeni govorici, prepleteni z raznovrstnostjo oblik, oseb, karakterjev in zgodb.
54 min • 11. 03. 2026
Čajkovski ni bil koncertni pianist, čeprav sodobniki poročajo, da je klavir igral zelo dobro. Ker na glasbeno sceno ni prihajal kot instrumentalist, ni nič nenavadnega, da je svoj prvi koncert zložil šele pri štiriintridesetih letih. Prvi klavirski koncert je bil, podobno kot večina skladateljevih del, končan v zelo kratkem času. Delo je preigral Nikolaju Rubinsteinu in Nikolaju Hubertu, da bi pridobil mnenje koncertnih pianistov – virtuozov glede tehnične težavnosti, nerodnosti ali neučinkovitosti. Rubinstein je dal ostro kritično oceno in avtorju predlagal številne popravke. Globoko užaljen zaradi takšne kritike je Čajkovski zavrnil spremembo koncerta in izjavil, da bo objavil natanko takšnega, kot je napisal.
55 min • 10. 03. 2026
Leta 1893 je kolera vzela življenje Petru Iljiču Čajkovskemu, enemu najslavnejših ruskih skladateljev. Njegova glasba je pritegnila občinstvo zunaj Rusije z osupljivo neposrednostjo. Zgovorne, uravnovešene brezčasne melodije, usklajene z inventivno uporabo harmonije in orkestracije, so začarale občinstvo za skladateljevega življenja, njihova moč pa tudi več kot 130 let po njegovi smrti ostaja nezmanjšana.
53 min • 09. 03. 2026
