Iskanje
53 min • 10. 03. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
53 min • 10. 03. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Čar ameriške klasične umetnosti na vseh področjih, torej tudi glasbe je to, da ni sad lahko sledljivega posnemovanja nekega izvirnika, temveč je zlitje, združitev navzven precej lahko določljivih in tudi neskritih, torej prepoznavljivih virov, a je kot taka v svoji končni podobi zatem povsem izvirna, tehtna, enkratna in posebna. Z obravnavo ameriškega simfonizma bomo prikazali najvitalnejši del ustvarjanja klasične glasbe po veličastni dobi evropske romantike.
V prvi oddaji predstavljamo simfonična dela Randalla Thompsona.
Čar ameriške klasične umetnosti na vseh področjih, torej tudi glasbe je to, da ni sad lahko sledljivega posnemovanja nekega izvirnika, temveč je zlitje, združitev navzven precej lahko določljivih in tudi neskritih, torej prepoznavljivih virov, a je kot taka v svoji končni podobi zatem povsem izvirna, tehtna, enkratna in posebna. Z obravnavo ameriškega simfonizma bomo prikazali najvitalnejši del ustvarjanja klasične glasbe po veličastni dobi evropske romantike.
V prvi oddaji predstavljamo simfonična dela Randalla Thompsona.
Z oratorijem Geroncijeve sanje in Enigma variacijami si je angleški skladatelj Edward Elgar počasi ustvaril ime v angleški glasbi svoje dobe. V obdobju nastanka teh del – to je na začetku 20. stoletja – je zakoračil v štirideseta leta in šele tedaj si je lahko obetal, da bodo njegove skladbe začeli pogosteje uvrščati na spored tudi najboljši londonski orkestri.
53 min • 22. 01. 2026
Edward Elgar je občudoval pesem Geroncijeve sanje takrat popularnega angleškega pisatelja Johna Henryja Newmana in je dolgo pestoval zamisel o uglasbitvi. Zato ne preseneča, da je naročilo Birminghamskega trienala za leto 1900 izkoristil, da na podlagi Newmanove poezije zloži oratorij. Pesem s katoliško temo očiščenja je imela za Elgarja poseben osebni in univerzalni pomen - hrepenel je po tolažbi, ki bi mu pomagala ukrotiti nemirni temperament in vrniti vero v delo, potem ko mu je neusmiljeno sito visoke družbe velikokrat onemogočilo vstop v londonsko glasbeno življenje. Elgar je v oratorij vnesel vso svojo ustvarjalno in duhovno vnemo.
50 min • 21. 01. 2026
Angleški skladatelj Edward Elgar je svojo kariero začel kot provincialni skladatelj. Britanska prestolnica dolgo ni bila pripravljena sprejeti v svoje kulturno življenje nadarjenega glasbenika s podeželja in zato je precej trpel. Mislil je, da številni malomeščanski predsodki ne dosegajo veličine njegove ustvarjalne moči in da se mu zato godi velika krivica. Čeprav je odraščal v zadnjih desetletjih 19. stoletja, je bil trdno zasidran v starejši romantični tradiciji. Verjel je, da pripada umetniku in vizionarju posebno mesto zunaj družbenega razslojevanja. Zato ga je toliko bolj prizadelo, ko so krogi londonskih izobražencev srečanje z njim zavračali. Zanje je namreč dolgo ostal samo sin "uglaševalca klavirjev" s podeželja, pripadnik trdno zakoličenega nižjega sloja.
54 min • 20. 01. 2026
V Edwardu Elgarju radi vidimo bistvo angleške glasbe, in to upravičeno, saj je dal glasbi otoškega kraljestva močan pečat. O njegovem mestu v njej priča tudi zgodba o srednjem delu njegove prve koračnice iz zbirke Blišč in ceremonija. Ta je med domačim občinstvom postal tako priljubljen, da je neuradno skoraj druga angleška himna.
54 min • 19. 01. 2026
Palestrina je bil v mladosti organist katedrale v mestu Palestrina blizu RIma. Pri šestindvajsetih se je vrnil v Rim in postal učitelj dečkov, ki so peli v Julijanski kapeli. Štiri leta pozneje ga je papež imenoval v Sikstinsko kapelo, vendar je enega izmed papeževih naslednikov zmotilo, da je bil poročen, in Palestrina je moral poiskati zaposlitev drugje. Po manj uspešnih letih kot vodja kapele bazilike svetega Janeza v Lateranu se je vrnil v baziliko Marije Snežne, kjer je kot deček dobil prvo glasbeno izobrazbo. Pozneje je prevzel vodstvo glasbene kapele v novem Rimskem seminarju in se leta 1571 naposled vrnil v cerkev svetega Petra.
53 min • 16. 01. 2026
