Iskanje
52 min • 24. 02. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
52 min • 24. 02. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Astor Piazzolla se je rodil leta 1921 v mestu Mar del Plata v Argentini, večino otroštva pa je preživel v New Yorku v Združenih državah Amerike. Tam se je tudi seznanil z jazzom in z glasbo Johanna Sebastiana Bacha. Leta 1937 se je Piazzolla vrnil v Argentino in začel študirati glasbo pri argentinskem skladatelju Albertu Ginasteri, največja prelomnica v njegovem življenju je bil pa obisk francoske skladateljice Nadie Boulanger v Parizu leta 1954. Piazzolla je pred skladateljico sprva skrival svoje glasbeno poreklo, ko pa je pred njo izvedel enega svojih tangov, mu je Nadia Boulanger ponudila nasvet, ki je dokončno spremenil njegovo glasbeno življenje. Piazzolla je bil namreč prepričan, da je njegova prihodnost v svetu klasične glasbe, obisk Nadie Boulanger mu je pa razkril, da se sam najbolj iskreno izraža prav ziglasbo tanga.
Astor Piazzolla se je rodil leta 1921 v mestu Mar del Plata v Argentini, večino otroštva pa je preživel v New Yorku v Združenih državah Amerike. Tam se je tudi seznanil z jazzom in z glasbo Johanna Sebastiana Bacha. Leta 1937 se je Piazzolla vrnil v Argentino in začel študirati glasbo pri argentinskem skladatelju Albertu Ginasteri, največja prelomnica v njegovem življenju je bil pa obisk francoske skladateljice Nadie Boulanger v Parizu leta 1954. Piazzolla je pred skladateljico sprva skrival svoje glasbeno poreklo, ko pa je pred njo izvedel enega svojih tangov, mu je Nadia Boulanger ponudila nasvet, ki je dokončno spremenil njegovo glasbeno življenje. Piazzolla je bil namreč prepričan, da je njegova prihodnost v svetu klasične glasbe, obisk Nadie Boulanger mu je pa razkril, da se sam najbolj iskreno izraža prav ziglasbo tanga.
Čajkovski ni bil koncertni pianist, čeprav sodobniki poročajo, da je klavir igral zelo dobro. Ker na glasbeno sceno ni prihajal kot instrumentalist, ni nič nenavadnega, da je svoj prvi koncert zložil šele pri štiriintridesetih letih. Prvi klavirski koncert je bil, podobno kot večina skladateljevih del, končan v zelo kratkem času. Delo je preigral Nikolaju Rubinsteinu in Nikolaju Hubertu, da bi pridobil mnenje koncertnih pianistov – virtuozov glede tehnične težavnosti, nerodnosti ali neučinkovitosti. Rubinstein je dal ostro kritično oceno in avtorju predlagal številne popravke. Globoko užaljen zaradi takšne kritike je Čajkovski zavrnil spremembo koncerta in izjavil, da bo objavil natanko takšnega, kot je napisal.
55 min • 10. 03. 2026
Leta 1893 je kolera vzela življenje Petru Iljiču Čajkovskemu, enemu najslavnejših ruskih skladateljev. Njegova glasba je pritegnila občinstvo zunaj Rusije z osupljivo neposrednostjo. Zgovorne, uravnovešene brezčasne melodije, usklajene z inventivno uporabo harmonije in orkestracije, so začarale občinstvo za skladateljevega življenja, njihova moč pa tudi več kot 130 let po njegovi smrti ostaja nezmanjšana.
53 min • 09. 03. 2026
"Le čemu zmeraj ti pastirji? Povsod vidiš same pastirje." Tako naveličano vzklikne gospod Jourdain v Molièrovi komediji "Žlahtni meščan", ko mu učitelj glasbe predstavi skupino pevcev in mu naroči, naj si predstavlja, da so oblečeni v pastirje. Njegov komentar je razumljiv, saj so v glasbi takrat že dolgo prevladovale bukolične teme. Prvi poskusi prekomponiranih uglasbitev pastirske poezije so se v Franciji ujemali z oživitvijo pastoralnih dram sredi 17. stoletja. V Charpentierjevi komorni operi "Treba se je smejati in prepevati" ali "Razprava pastirjev" nastopajoči pastirji in pastirice niso individualne osebnosti, temveč poosebljajo človeške lastnosti.
50 min • 06. 03. 2026
Drugače kakor nekateri sodobniki, ki so sloveli kot virtuozi na instrumentih s tipkami, lutnji ali violi da gamba, Charpentier ni imel svojega najljubšega instrumenta, temveč je nastopal le kot pevec. V primerjavi s svojim sijajnim opusom vokalne glasbe je zapustil zelo malo instrumentalnih skladb. Kot pevec je nastopal predvsem v službi guiške vojvodinje Marije Lotarinške, saj je bil pri njej zaposlen kar osemnajst let. Ta plemkinja je bila strastna ljubiteljica glasbe in je v svoji palači vzdrževala manjši glasbeni ansambel. Charpentier je v svojih rokopisih zraven vsakega glasu po navadi navedel ime glasbenika, ki ga je izvajal. Svoj glas je večinoma označil z okrajšavo Charp.
50 min • 05. 03. 2026
Charpentierjev triindvajset let mlajši sodobnik François Couperin je zase trdil, da je bil v Franciji prvi, ki je napisal sonato po italijanskem zgledu ter v njej združil Corellijev in Lullyjev slog. Pod skladbo se je sprva podpisal s psevdonimom Francesco Coperuni in jo objavil šele petintrideset let po nastanku. Toda prva znana tovrstna skladba izpod peresa francoskega skladatelja je Charpentierjeva sonata za osem instrumentov, ki je nastala že okrog leta 1685, več let pred nastankom Couperinove sonate. Verjetno so jo izvajali glasbeniki guiške vojvodinje Marije Lorenske, pri kateri je bil Charpentier zaposlen kar osemnajst let.
52 min • 04. 03. 2026
