Sibelius je aprila leta 1892 z izvedbo monumentalnega »Kullerva, op. 7« dosegel velik uspeh, ljudje so ga vzeli za svojega in ga skoraj častili. »Kullervo« je pri Fincih namreč okrepil nacionalno zavest in povečal odpor do tujega, še posebno do vsega, kar je bilo kakor koli povezano s takratnim ruskim zatiranjem. Junija istega leta se je poročil z Ajno Jarnefelt, hčerko vojaškega generala Alexandra Jarnefelta iz ene najvplivnejših finskih družin. Skupaj sta si zgradila hišo na idiličnem kraju ob jezeru Tuusula v okrožju Jarvenpaa in imela kar šest hčera. V letu 1892, ki je bilo za Sibeliusa zares uspešno, je poleg »Kullerva« na pobudo prijatelja in dirigenta Roberta Kajanusa napisal še simfonično pesnitev »Saga – Pravljica, op. 9«, delo, polno mladostniške energije, ki ga je deset let pozeje nekoliko popravil. Gre za karakterno skladbo, v kateri nam Sibelius pričara atmosfero Finske, značaj njenih ljudi, ponosno finsko zgodovino in veličastno pokrajino. Naslov 'Saga' v prevodu iz švedščine, ki je bila vse življenje Sibeliusov materni jezik, pomeni 'Pravljico' in namiguje tudi na programsko ozadje glasbenega dela. Čeprav se nam tudi ob poslušanju dela ves čas zdi, da je navzoča konkretna glasbena zgodba, pa skladatelj sam nikoli ni izdal nobenega zunajglasbenega vzgiba. Skladba velja za eno izmed Sibeliusovih boljših del zgodnjega obdobja in prepriča predvsem z zanj značilnim skandinavskim glasbenim idiomom, kjer pomembnejšo vlogo v glasbi prevzema temnejša zvočna barva pihal in trobil..
Iskanje
