Pripoved o življenju in delu Ottorina Respighija smo včeraj končali v Rimu leta 1913. Tja se je skladatelj preselil zaradi ponujenega profesorskega mesta na glasbenem konservatoriju Santa Cecilia. Italijanska prestolnica ga je v hipu prevzela. V glasbo je začel prevajati močna vizualna doživetja in občutke globoke navezanosti na posamezne dele mesta. Tako je nastala njegova Rimska triologija, v kateri so združene simfonične pesnitve: Rimski vodnjaki, Rimske pinje in Rimski prazniki. Nastajale so v letih od 1917 do 1928. Respighijev razvoj progamskega v glasbi je tako dobil nove razsežnosti. Njegova orkestralna barvitost je vedno bolj spominjala na impresionizem Debussyja in Ravela ter ga celo presegla.
Iskanje
