Večina Fieldovih skladb se začne, pa tudi konča tiho. Razlog za to je, da je bil Field virtuozen interpret in skladatelj hkrati. Poleg tega je bil eden najboljših pianistov svoje generacije. Njegovo tiho in skromno obvladovanje instrumenta je bilo zelo nenavadno, pa tudi očarljivo. Njegovo igro so označevali za domačo in prijazno do poslušalcev, opisovali so jo kot 'sedenje ob domačem ognjišču'. Ni bil karizmatičen zaradi veličastnosti in tehnike, temveč zaradi muzikalnosti in enkratne barve tona.

Dejan Juravić