Samuel Barber je v nasprotju z večino skladateljev svoje dobe nasprotoval eksperimentalnim tokovom v glasbi 20-ih let prejšnjega stoletja in po 2. svetovni vojni. Namesto tega je nadaljeval pisanje ekspresivne in lirične glasbe. Uporabljal je konvencionalne modele oblik in tonalnost 19. stoletja. Devet let strogega učenja kompozicije pri Rosariu Scaleru mu je pomagalo ohraniti povezavo s tradicijo 19. stoletja.

Polona Kovačič