Iskanje
Francoski filozof religije, ki v svojih delih piše o vprašanjih Boga, malika, o ljubezni, daru itn., tokrat spregovori o fenomenu razodetja.
Svetovno znan francoski fenomenolog in filozof religije Jean Luc Marion se navdihuje pri mislecih, kot so: Descartes, Husserl, Heidegger, Levinas, Derrida in Henry. V svojih delih piše o vprašanjih Boga, malika, o ljubezni, daru itn. O fenomenu razodetja, o katerem je predaval v okviru mednarodne znanstvene konference na Teološki fakulteti v Ljubljani septembra lani, se bomo pogovarjali s poznavalcem njegove misli, filozofom, dr. Brankom Klunom.
»Fenomen se kaže sam po sebi in sam od sebe, ker in kolikor se daje osebno, sam od sebe. Iz sintetiziranega ali konstituiranega predmeta se fenomen preoblikuje v dogodek, ki ne vznikne iz ničesar drugega kot iz svoje lastne prepustitve. Takšna preobrazba, takšen prehod iz ene oblike v drugo se lahko zgodi na strogo filozofskem polju in fenomenologija si ne prizadeva za nič drugega kot za splošen opis teh fenomenov, ki se spreminjajo iz objektov v dogodke. Označujemo jih z nazivom nasičeni fenomeni«.
»Če dejansko nihče ne more videti, kar se raz-kriva, razen če veruje, in če nihče ne more verovati, razen če hoče, in če nihče ne more hoteti, razen če ljubi, potem nihče ne more videti, če ne ljubi. In končno v situaciji razodetja »poznati« pomeni enako kot »ljubiti«, kar je obratno od situacije resnice, kjer »poznati« označuje »videti« in »neposredno vedeti«. Ljubezen spoznava in se daje spoznati, toda pod enim pogojem – da je zagotovljena svoboda, da sama določi pogoje svojega spoznanja, se pravi, da začne z voljo, saj se ta najprej spreobrne, nato pa se spreobrne še um«.
(Iz predavanja Jeana Luca Mariona na Teološki fakulteti v Ljubljani)
Francoski filozof religije, ki v svojih delih piše o vprašanjih Boga, malika, o ljubezni, daru itn., tokrat spregovori o fenomenu razodetja.
Svetovno znan francoski fenomenolog in filozof religije Jean Luc Marion se navdihuje pri mislecih, kot so: Descartes, Husserl, Heidegger, Levinas, Derrida in Henry. V svojih delih piše o vprašanjih Boga, malika, o ljubezni, daru itn. O fenomenu razodetja, o katerem je predaval v okviru mednarodne znanstvene konference na Teološki fakulteti v Ljubljani septembra lani, se bomo pogovarjali s poznavalcem njegove misli, filozofom, dr. Brankom Klunom.
»Fenomen se kaže sam po sebi in sam od sebe, ker in kolikor se daje osebno, sam od sebe. Iz sintetiziranega ali konstituiranega predmeta se fenomen preoblikuje v dogodek, ki ne vznikne iz ničesar drugega kot iz svoje lastne prepustitve. Takšna preobrazba, takšen prehod iz ene oblike v drugo se lahko zgodi na strogo filozofskem polju in fenomenologija si ne prizadeva za nič drugega kot za splošen opis teh fenomenov, ki se spreminjajo iz objektov v dogodke. Označujemo jih z nazivom nasičeni fenomeni«.
»Če dejansko nihče ne more videti, kar se raz-kriva, razen če veruje, in če nihče ne more verovati, razen če hoče, in če nihče ne more hoteti, razen če ljubi, potem nihče ne more videti, če ne ljubi. In končno v situaciji razodetja »poznati« pomeni enako kot »ljubiti«, kar je obratno od situacije resnice, kjer »poznati« označuje »videti« in »neposredno vedeti«. Ljubezen spoznava in se daje spoznati, toda pod enim pogojem – da je zagotovljena svoboda, da sama določi pogoje svojega spoznanja, se pravi, da začne z voljo, saj se ta najprej spreobrne, nato pa se spreobrne še um«.
(Iz predavanja Jeana Luca Mariona na Teološki fakulteti v Ljubljani)
Na belo nedelja oziroma nedeljo Božjega usmiljenja obhajajo kristjani povezanost praznika Velike noči in 2. velikonočne nedelje. Ta je simbol zveze med zakramentom svetega krsta, velikonočno skrivnostjo odrešenja in Božjim usmiljenjem. Svoje izkušnje, in misli o tej nedelji nam bo zaupal minorit Vladimir Rufino.
16 min • 12. 04. 2026
Velika noč je srčika krščanstva – vstajenje Jezusa Kristusa. To je sporočilo upanja, prenove in življenja, ki presega čas in prostor. V oddaji se bomo med drugim spraševali, kako to sporočilo nagovarja ljudi. Kako se lahko zgodba vstalega Kristusa danes dotakne srca in življenja posameznika? Z nami bo mag. Simon Sever, evangeličanski duhovnik iz Evangeličanske cerkvene občine Bodonci, s katerim bomo raziskovali prav to – kako velikonočno sporočilo živi danes in kako se prepleta s sodobno evangelizacijo.
16 min • 05. 04. 2026
V tokratni oddaji Sedmi dan bomo osvetlili eno najdragocenejših kulturnih in duhovnih dediščin slovenskega prostora – Več kot 300 let star Škofjeloški pasijon je eno od najdragocenejših kulturnih in duhovnih dediščin slovenskega prostora. To izjemno delo, ki ga je leta 1721 zapisal pater Romuald Marušič, velja za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku. Oddaja bo raziskovala, kako pomembna je uprizoritev pasijona za ohranjanje kulturne identitete ter kako globoko je vpeta v duhovno življenje skupnosti. Škofjeloški pasijon ni zgolj gledališki dogodek, temveč edinstvena procesijska predstava, ki združuje vero, umetnost in skupnostno izkušnjo ter vsakič znova nagovarja sodobnega človeka. Dotaknili se bomo tudi razlogov, zakaj je pasijon skozi stoletja ostal živ in izjemno priljubljen – tako med ustvarjalci kot občinstvom. Njegova moč se skriva v univerzalnih temah trpljenja, odrešenja, solidarnosti in upanja, ki presegajo čas in prostor. Gost v oddaji je eden od organizatorjev in tudi igralcev v pasijonu Jernej Tavčar.
19 min • 29. 03. 2026
Dobra dela so del našega življenja in s tem tudi pomoč sočloveku. Doc. dr. Matjaž Celarc s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani nam bo osvetlil teološki pogled na dobra dela. Jezusov nauk in tudi številni primeri iz Stare zaveze govorijo o pomembnosti dobrih del. Oddajo pripravlja Matjaž Vidmar.
22 min • 22. 03. 2026
V sedemnajstem stoletju je nekaj nemških protestantskih pastorjev želelo poglobiti vero svojih skupnosti. Rezultat so bile daljnosežne reforme, ki v marsičem še zdaj vplivajo na različne protestantske Cerkve in denominacije po vsem svetu. Vplivale pa so tudi na šolstvo v katoliških deželah, vključno s slovenskimi v drugi polovici 18. stoletja. O pietizmu, ki še zdaj povzroča polemike, bo v oddaji govoril profesor na TEOF dr. Simon Malmenvall.
24 min • 15. 03. 2026
