Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Matjaž Kmecl: Intervju

62 min 14. 11. 2024

Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!

Radijska igra

Matjaž Kmecl: Intervju

62 min 14. 11. 2024

Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!

Opis epizode

Termine četrtkove radijske igre na Arsu je novembra zasedel Cikel radijskih iger Duše Počkaj ob stoti obletnici rojstva te izjemne dramske igralke. Duša Počkaj se je rodila 16. novembra 1924 v Lendavi. Po maturi se je sprva vpisala na študij arhitekture, po vojni pa je bila ena prvih študentk na tedanji Akademiji za igralsko umetnost, današnji Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. V ljubljanski Drami je nastopala od leta 1946 in ji ostala zvesta vse življenje. Od tega sveta se je poslovila 24. junija 1982 med predstavo Gozd po predlogi Aleksandra Nikolajeviča Ostrovskega in režiji Georgija Para. Bila je vodilna karakterna igralka svojega časa in tako izoblikovala številne značajske vloge, ob njih pa upodobila tudi niz zapletenih sodobnih ženskih likov. Generacijam je ostala v spominu kot nepozabna Martha v tandemu z Jurijem Sovčkom kot Georgeom v Albeejevi drami Kdo se boji Virginie Woolf iz leta 1964 v režiji Mileta Koruna, cineastom pa kot Maruša rdečelaska v Plesu v dežju Boštjana Hladnika iz leta 1961 ali še posebej kot izjemna Teta iz prav tako Hladnikovega filma Ubij me nežno iz leta 1979. Za svoje delo je prejela niz nagrad, med katerimi poudarimo vsaj zlato areno v Pulju leta 1961 in nagrado Prešernovega sklada leto pozneje. Ob številnih filmskih vlogah in vlogah v TV-dramah je v gledališču ustvarila več kot sto vlog, na radiu pa več kot dvesto, od tega po večini nosilne vloge v dramah in komedijah tujih avtorjev. Zanimivo pa je, da skoraj polovico njenega radijskega opusa predstavljajo radijske igre za otroke, kar kaže na nenavaden fenomen, kako so jo slišali tedanji režiserji. Ko omenjamo radijske igre za otroke, morda velja spomniti še na njen nenavadeni izlet v Lutkovno gledališče Ljubljana leta 1974, ko je za danes skoraj pozabljeno nadvse poetično uprizoritev Deklica delfina in lisica zvitorepka po zgodbi Kristine Brenk in režiji Matije Milčinskega oblikovala preudarno in modro Lisico v dialogu z Nadjo Vidmar v vlogi Delfine. Sicer pa nam zgolj prelet slušnih vlog Duše Počkaj izriše relief nadvse razgibane zvočne pokrajine slabo poznanega in še neraziskanega opusa, ki bi si prav gotovo zaslužil podrobnejšo analizo, kot tudi njen nezanemarljivi šansonjerki opus. Režiser Klemen Markovčič je v tokratni slušni cikel sklenil štiri raznovrstne igre, te pa so imele za svoj temeljni cilj predvsem osvetlitev različnih žanrskih in igralskih nians Duše Počkaj v radijskem mediju.
Za pisavo Matjaža Kmecla je značilna iskrena zavzetost za tisto, čemur se je včasih reklo svoboda, sočutje in ustvarjalnost v kolikor toliko pravično urejeni socialni družbeni ureditvi. Danes imajo te besede, če se jih še pozna, drugačno, manj zavezujočo vsebino. Kar pa se nas še dotakne, morda tudi zaradi osebne izkušnje, je vojna, ki podaljšuje trpljenje v nevojne dni in leta. Prav o tem govori tudi radijska igra Intervju iz leta 1968.

Režiser: Žarko Petan
Tonski mojster: Dušan Mauser

Intervjuvanka – Duša Počkaj
Novinar – Janez Hočevar

Produkcija Uredništva igranega programa.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1968.

Termine četrtkove radijske igre na Arsu je novembra zasedel Cikel radijskih iger Duše Počkaj ob stoti obletnici rojstva te izjemne dramske igralke. Duša Počkaj se je rodila 16. novembra 1924 v Lendavi. Po maturi se je sprva vpisala na študij arhitekture, po vojni pa je bila ena prvih študentk na tedanji Akademiji za igralsko umetnost, današnji Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. V ljubljanski Drami je nastopala od leta 1946 in ji ostala zvesta vse življenje. Od tega sveta se je poslovila 24. junija 1982 med predstavo Gozd po predlogi Aleksandra Nikolajeviča Ostrovskega in režiji Georgija Para. Bila je vodilna karakterna igralka svojega časa in tako izoblikovala številne značajske vloge, ob njih pa upodobila tudi niz zapletenih sodobnih ženskih likov. Generacijam je ostala v spominu kot nepozabna Martha v tandemu z Jurijem Sovčkom kot Georgeom v Albeejevi drami Kdo se boji Virginie Woolf iz leta 1964 v režiji Mileta Koruna, cineastom pa kot Maruša rdečelaska v Plesu v dežju Boštjana Hladnika iz leta 1961 ali še posebej kot izjemna Teta iz prav tako Hladnikovega filma Ubij me nežno iz leta 1979. Za svoje delo je prejela niz nagrad, med katerimi poudarimo vsaj zlato areno v Pulju leta 1961 in nagrado Prešernovega sklada leto pozneje. Ob številnih filmskih vlogah in vlogah v TV-dramah je v gledališču ustvarila več kot sto vlog, na radiu pa več kot dvesto, od tega po večini nosilne vloge v dramah in komedijah tujih avtorjev. Zanimivo pa je, da skoraj polovico njenega radijskega opusa predstavljajo radijske igre za otroke, kar kaže na nenavaden fenomen, kako so jo slišali tedanji režiserji. Ko omenjamo radijske igre za otroke, morda velja spomniti še na njen nenavadeni izlet v Lutkovno gledališče Ljubljana leta 1974, ko je za danes skoraj pozabljeno nadvse poetično uprizoritev Deklica delfina in lisica zvitorepka po zgodbi Kristine Brenk in režiji Matije Milčinskega oblikovala preudarno in modro Lisico v dialogu z Nadjo Vidmar v vlogi Delfine. Sicer pa nam zgolj prelet slušnih vlog Duše Počkaj izriše relief nadvse razgibane zvočne pokrajine slabo poznanega in še neraziskanega opusa, ki bi si prav gotovo zaslužil podrobnejšo analizo, kot tudi njen nezanemarljivi šansonjerki opus. Režiser Klemen Markovčič je v tokratni slušni cikel sklenil štiri raznovrstne igre, te pa so imele za svoj temeljni cilj predvsem osvetlitev različnih žanrskih in igralskih nians Duše Počkaj v radijskem mediju.
Za pisavo Matjaža Kmecla je značilna iskrena zavzetost za tisto, čemur se je včasih reklo svoboda, sočutje in ustvarjalnost v kolikor toliko pravično urejeni socialni družbeni ureditvi. Danes imajo te besede, če se jih še pozna, drugačno, manj zavezujočo vsebino. Kar pa se nas še dotakne, morda tudi zaradi osebne izkušnje, je vojna, ki podaljšuje trpljenje v nevojne dni in leta. Prav o tem govori tudi radijska igra Intervju iz leta 1968.

Režiser: Žarko Petan
Tonski mojster: Dušan Mauser

Intervjuvanka – Duša Počkaj
Novinar – Janez Hočevar

Produkcija Uredništva igranega programa.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1968.

Prikaži več Prikaži manj

Epizode

Tone Peršak: Aprilska sonata

Igro s številnimi človeškimi dosežki in padci spletajo trije enakovredni, a generacijsko različni liki – starec z nazori iz junaških in uporniških dni, ko je človek še bil vstajnik zoper nasilje; starčeva spremljevalka in pomočnica na stare dni, izkoreninjena v svojem partnerskem statusu, in starčeva vnukinja, mlada pesnica, oprta na svojega sopotnika študenta, samozavestnega in racionalističnega pragmatika. Ekspresivna problemska drama torej iz treh generacij protagonistov lušči mišljenjska nasprotja, s tem pa duhovne svetove različnih rodov prenaša v sedanjost. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Starec – Ivo Ban Pesnica – Nataša Tič Ralijan Študent – Uroš Smolej Ona – Marijana Brecelj Ženski glas – Vesna Jevnikar Govornik – Andrej Nahtigal Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija v marcu 1998.

38 min 16. 04. 2026


Vitomil Zupan: Mercado St. Paulo

Besedilo o prihodu v St. Paulo utripa od življenja pristaniškega mesta, vendar ga Vitomil Zupan vidi dlje in globlje: v tok in usodo njegove zgodovine. Pesem tako postane lucidna in zgoščena analiza časa. Radijsko igro smo posvetili dramskemu igralcu Žanu Koprivniku, članu Drame SNG Maribor, ki je letošnji prejemnik igralske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Duša Počkaj« za dvoletno obdobje. Režiserka: Maša Pelko Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Avtorica izvirne glasbe: Mateja Starič Lektorica za portugalski jezik: Maja Žvokelj Interpretka in interpreti - Branko Jordan, Nina Ivanišin, Nejc Cijan Garlatti, Žan Koprivnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2021.

25 min 14. 04. 2026


Homer (prir. Jože Rode): Bili smo Trojanci, bil je Ilion – 14

Radijski cikel predstavlja dvajset prizorov iz treh epov, ki se navezujejo na trojansko vojno: Homerjevih epov Iliada in Odiseja ter Vergilijevega epa Eneida. Štirinajsti del cikla z naslovom ''Dom radostno spozna in poljubi zemljo žitorodno ...'' združuje odlomke iz XII., XIII., XIV. in XVI. speva Odiseje, večinoma po prevodu Antona Sovreta. Pri pripovedi o Helijevi čredi in o srečanju Odiseja s Telemahom pa je uporabljen prevod Kajetana Gantarja. Režiser: Jože Valentič Prevajalca: Anton Sovre in Kajetan Gantar Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga-Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Odisej – Ivan Rupnik Eurilohos – Iztok Valič Homer – Aleš Valič Alkinoos – Janez Albreht Atena – Jožica Avbelj Telemah – Jernej Kuntner Menelaos – Tone Gogala Peisistratos – Niko Goršič Helena – Stannia Boninsegna Eumaios – Jurij Souček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1995

26 min 13. 04. 2026


Simona Hamer: Naša

Monološka slušna miniatura izriše ključne biografske odtenke aktivistke, tolmačke in uradnice Vide Pregarc. V notranjem dialogu potujemo skozi pokrajino dogodkov in impresij, ki so ostali na spominskem situ mlade ženske. Od nasilja in zlorab prek zaslišanj do občutij pred strelskim vodom. Radijska igra kot odblesk življenja, ki se posamezniku odvrti, ko je konec neizogiben in čisto blizu, etične vrednote pa presežejo lastno življenje. Skozi monološko pripoved je le z enim samim glasom ustvarjen relief več glasov – od komentarja, vključenih didaskalij, govora v položaju do notranjih izpraševanj v trenutku, ko človek že prehaja v eter. Igra je pospremljena s pogovorom Janje Rebolj z dr. Blažem Vurnikom, sicer avtorjem razstave 1495 dni: Ljubljana med 2. svetovno vojno, tudi o tem, kako danes doživljamo zgodovino in ali lahko v dediščini preteklosti najdemo moč za spoprijemanje s sedanjostjo. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko in Primož Hladnik) Vida Pregarc – Mila Peršin. Koprodukcija Uredništva igranega programa in Zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljane, Mestni muzej Ljubljana Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2026.

25 min 09. 04. 2026


Erhard Schmied: Žrtvovanje kmeta

Sodobna politična satira razkriva mehanizme na eni strani cinične, na drugi pa paranoične narave oblasti v tako imenovanih zahodnih demokracijah. Vse se začne z običajno partijo šaha dveh evropskih politikov, ki pa se razraste v politični škandal usodne razsežnosti. Radijsko igro smo posvetili dramski igralki Mojci Funkl, članici Mestnega gledališča ljubljanskega, ki je letošnja prejemnica igralske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Duša Počkaj« za dveletno obdobje. Režiser: Aleš Jan Prevajalka: Mojca Kranjc Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Novinarka – Mojca Funkl Münckmeyer – Tomaž Gubenšek Vratar – Tone Gogala Zvezni kancler – Zlatko Šugman Kanclerjeva soproga – Maja Šugman Koalicijski partner – Evgen Car Nathalie – Iva Krajnc Bagola DeVille – Zvone Hribar Snowden – Uroš Smolej Prime Minister – Ivo Ban Oče – Dare Valič Sin – Blaž Valič Voditeljica TV-dnevnika – Nataša Bolčina Žgavec Priča časa prof. Marx – Aleksander Valič Hartmann – Jurij Souček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2006

44 min 07. 04. 2026


RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt