Gre za farso o slovenskih rečeh, ki se dogaja v krajih, o katerih pravi avtor, da so "znani po bebavosti in alkoholizmu". Za prikaz na glavo postavljene pravne države, je Fritz uporabil znane junake iz slovenske klasične literature in jim kot dramske osebe na koncu svoje farse dodal tudi njihove stvarnike. Tako so nosilci farse Butalci, črna ovca med njimi pa razbojnik Cefizelj. Ta je hkrati tudi Cankarjev farsični junak Peter Krištof, za katerega velja vsesplošni lovopust. Tematsko tako farsa odpira dileme človekove eksistence, ujete v znano zveličavno mero "najboljše so pečene piške", o kateri so se izrekli že Prešeren, Cankar in Milčinski, Fritz pa jih aktualizira le z bistvenim in aktualnim vprašanjem: "Se bo butalski svet razvil kaj v glavo?"

Režiserka: Rosanda Sajko
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonska mojstrica: Metka Rojc
Glasbeni opremljevalec: Peter Čare
Avtor uvodnega songa: Jani Golob

Cefizelj – Aleš Valič
Jacinta – Violeta Tomič
Župan – Bert Sotlar
Županja – Majda Potokar
Jerica – Maja Končar
Policaj – Evgen Car
Tepanjski policaj – Branko Grubar
Pišmevuh – Marjan Hlastec
Milčinski – Janez Albreht
Cankar – Marko Okorn
Prešeren – Zvone Hribar
Sodelujejo še – Judita Hahn, Božo Vovk, Nada Bavdaž, Vinko Podgoršek

Produkcija Uredništva igranega program
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana septembra 1990.

Klemen Markovčič