Kljub naslovu te Shakespearove komedije je njeno dogajanje vendarle postavljeno v čas pred kresno nočjo, v obdobje štirih dni pred prvim majem. To je bil namreč v dobi vladanja kraljice Elizabete I. tradicionalno primeren čas za poroko. Dogaja se najprej v starih Atenah, v katerih je, enako kot v Shakespearjevi Angliji, strog zakon preprečeval mladim zaljubljencem, da bi se poročili brez očetovega soglasja. Središče dogajanja pa je postavljeno v gozd ponoči (2., 3. in 4. dejanje), v katerem se zaljubljenci (Hermija, Demetrij, Lisander in Helena), pa tudi drugi pod vplivom magije in seveda »pomoči« nevidnega vilinskega kralja Oberona in njegovega pomočnika Škrata Robina (Spaka), spremenijo in "spregledajo". Zadnje dejanje prinese rešitev vseh zapletov in proslavljanje več porok, spet v grških Atenah, pri tem pa je okvir igre priprava na poroko atenskega vojvode Tezeja in Hipolite, amazonske kraljice. Zdi se, da sta za Shakespearja domišljija in sanjarjenje nujna za ohranitev ljubezenskega odnosa ali ustvarjanje umetnosti, še posebno v tako magičnem času leta, kakršen je čas kresne noči. V prvem delu se predstavijo vsi junaki, od njih pa se poslovimo v trenutku, ko Oberonov in Spakov načrt "zmešnjav" začne nepričakovano zapletati silnice v osrednjem ljubezenskem kvadratu.
Prevajalec je bil Oton Župančič,
režiser: Mirč Kragelj,
tonska mojstra: Sergej Dolenc in Dušan Mauser,
glasbo je napisal Carl Orff.
Izvaja jo orkester Radiotelevizije Ljubljana pod vodstvom Uroša Prevorška.
Tezej, vojvoda atenski, je Stane Sever,
Hipolita, kraljica amazonska – Helena Erjavec,
Lisandra igra Boris Kralj,
Demetrija Andrej Kurent
Helena je Majda Potokar,
Hermija Duša Počkaj
Egej, Hermejin oče – Edvard Gregorin,
Filostrat, voditelj zabav pri Tezeju – Jože Zupan,
Oberon, vilinski kralj – Saša Miklavc,
Titanija, vilinska kraljica – Alenka Svetel,
Spak – Minca Jeraj,
Atenski rokodelčiči pa: Dunja, tesar – Janez Albreht, Smuk, mizar – Pavle Kovič, Klobčič, tkalec – Jurij Souček, Pisk, mehokrp – Nace Simončič, Nosan, kotlar – Aleksander Valič in Trlica, krojač – Drago Makuc
Produkcija uredništva igranega programa.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja in februarja 1958.
Iskanje
