Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja


Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.


27. 6. 2022

Konzorcij za prenos tehnologij iz JRO v gospodarstvo

Pretekli četrtek je na Inštitutu Jožef Štefan potekala zaključna predstavitev 5 letnega sodelovanja v Konzorciju za prenos tehnologij iz javnih raziskovalnih organizacij v gospodarstvo. V Konzorciju sodelujejo pisarne za prenos tehnologij z Inštituta Jožef Stefan, Univerze v LJ, Univerze v MB, Univerze na Primorskem, Nacionalnega inštituta za biologijo, Kemijskega inštituta in Kmetijskega inštituta ter Fakultete za informacijske študije v Novem mestu. Več o rezultatih, vlogi in pomenu sodelujočih oddelkov za prenos tehnologij ključnih slovenskih inštitutov in univerz V ŽIVO dr. Marijan Leban, ki se že od leta 2007 ukvarja z upravljanjem intelektualne lastnine in njenim prenosom v gospodarstvo.


20. 6. 2022

Pomen meroslovja v biologiji

Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.


13. 6. 2022

Zakladi zelene strehe na Kemijskem inštitutu v Ljubljani

V okviru prejšni teden minulega že 7. tedna Kemijskega inštituta smo v naš studio povabili zagovornike postavljanja t.im. zelenih streh predvsem v urbanih okoljih. Direktor inštituta prof.dr. Gregor Anderluh je ljubljanskemu Botaničnemu vrtu UL predlagal ureditev zelene strehe s trpežnimi avtohtonimi rastlinami na njihovem Preglovem raziskovalnem centru. Iz vrta sta se odzvala njegov vodja znanstveni svetnik dr. Jože Bavcon in raziskovalka dr. Blanka Ravnjak. Vsi trije so biologi, in so se hitro dogovorili o izvedbi. V pogovoru izveste, zakaj in s kakšnim ciljem. Pri zeleni strehi Preglovega centra na Kemijskem inštitutu gre za modelni primer nadomestnega rastišča več kot 40-im avtohtonim rastlinam Slovenije in lep primer rastlinske biodiverzitete našega naravnega okolja. foto: Sogovorniki od leve proti desni, Gregor Anderluh, Blanka Ravnjak in Jože Bavcon vir: Goran Tenze, Program Ars


6. 6. 2022

Steletovo nagrado za 2021 letos prejela dr. Mojca MarjAna Kovač

Slovensko konservatorsko društvo je konservatorski svetnici območne enote ZVKDS Piran dr.Mojci MarjAni Kovač podelilo to najvišje konservatorsko odličje pri nas za njen življenski prispevek k razvoju konservatorske stroke, predvsem pa za njene večletne posege na obali, torej v treh starih beneških mestih. Komisija je posebej izpostavila njeno vodenje dolgotrajne in celovite prenove kompleksa stolne cerkve sv.Jurija v Piranu. Za potrebe ustreznih rešitev je pri tem projektu vzpostavila tudi mednarodno svetovalno komisijo, raziskave pa nadgradila z mednarodnimi objavami, nenazadnje z doktoratom na temo. V njem je ta izjemen sakralni spomenik utemeljila kot poznorenesančni tip cerkve beneškega prostora z nespregledljivim vplivom arhitekta, ki se je v beneški Padovi leta 1508 rodil kot Andrea di Pietro della Gondola, bolj pa je znan kot Andrea Palladio, torej modri, po Paladi Ateni. Odločilno je sodelovala tudi pri utemeljitvi za izbiro zdaj že nekaj časa vidne izvirne barve fasade znamenite »beneške« hiše na vogalu Tartinijevega trga, prenovi krstilnice koprske stolne cerkve in mnogih hiš v Piranu in zaledju. FOTO: Piranska cerkev sv.Jurija z morske strani, foto Župnija Piran VIR: http://www.zupnija-piran.si/piranske-cerkve


30. 5. 2022

Vsak milimeter šteje

V depojih državnih muzejev v Pivki bo do 18. decembra odprta razstava z naslovom Vsak milimeter šteje. Geodezija je veda, ki meri in predstavlja Zemljo in njeno površje na načrtih in kartah. Njen razvoj pri nas skozi stoletja si lahko od sredine maja ogledate v državnih depojih muzejev v Pivki, za zdaj žal le ob koncih tedna. Predstavitev je nastala na podlagi kombinacije dveh geodetskih zbirk v državi, geodetske v Tehniškem muzeju Slovenije in državne geodetske zbirke pri Zvezi geodetov Slovenije. Moči sta združila vodja prenove slednje zbirke, mag. Janez Slak in kustosinja v Tehniškem muzeju iz Bistre mag. Martina Orehovec. FOTO: Lokacija depojev državnih muzejev v Pivki v kompleksu PVZ - Parka vojaške zgodovine VIR: Park vojaške zgodovine v Pivki


23. 5. 2022

Neverjetna biodiverziteta naše države

22. maj je že dobri dve desetletji Mednarodni dan biodiverzitete, od proglasitve v začetku 90-ih so ga članice OZN sicer obeleževale v decembru. Pred nekaj dnevi je Nacionalni inštitut za biologijo, koordinator 5-letnega projekta LIFE NATURAVIVA, Biodiverziteta - umetnost življenja, predstavil promocijsko delo, fotografsko publikacijo s katero bo poskušal vizualno izpostavljati pomen biotske pestrosti Slovenije. Prvenstveno gre za ozaveščanje tistih, ki pomena in razsežnosti raznovrstnosti vrst pri nas še ne poznajo dovolj, v primeru knjige fotografij pa naj bi podobe govorile bolj kot množica besed. O sami publikaciji in o projektu ve več povedati gost, biolog dr. Davorin Tome z Nacionalnega inštituta za biologijo, ki je kot urednik in fotograf, poleg koordinatorice projekta in tudi urednice knjige dr. Maje Opalički Slabe, prispeval lepo število več kot 140izbranih fotografij rastlin, gliv in živali pri nas. FOTO: Metulj lastovičar, lat. Papilio machaon VIR: Davorin Tome, NIB


16. 5. 2022

Odkrivanje skrite vibracijske krajine

Zvok je temelj komunikacije med mnogimi živimi bitji, vibracijsko krajino tisočev vrst živalic pa smo spoznali šele po razvoju občutljivih laserskih senzorjev, saj frekvenc njihove komunikacije človek brez njih ne more slišati. Skriti svet sporazumevanja s tresljaji bo pojasnjeval biolog dr. Rok Šturm z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Foto: Laserski vibrometer s katerim so odkrivali skriti svet sporazumevanja s tresljaji


9. 5. 2022

Otmar Pirkmajer, namestnik bana Dravske banovine med 1929 in 1935

Prostor sedanje države in njenih ljudi skozi preteklo stoletje je bil čas treh večjih prelomnic in temeljitih obratov smeri razvoja, ki so vsakič precej zamenjali elite. Razstava v Mestnem muzeju Ljubljana z naslovom Dr. Otmar Pirkmajer. Pozabljene elite, poskuša obuditi spomin na namestnika bana Dravske banovine med 1929 in 1935 Otmarja Pirkmajerja, roj.1888 umr.1971. Kot predvojni jugoslovanski liberalec je l.1944 podpiral sporazum Tito-Šubašić med partizani in jugoslovansko vlado v izgnanstvu, zato ga je Gestapo aretiral in poslal v koncentracijsko taborišče Dachau blizu Muenchna. Tam je konec aprila l.1945 kot tifusni bolnik doživel osvoboditev, bil poleti v Ljubljani v odsotnosti obsojen na smrt in čez dva meseca rehabilitiran, konec leta pa se je prijavil za profesorja upravnega prava na novi UNRRA Univerzi, ki so jo ustanovili OZN in ZDA. Tam je postal tudi prvi rektor, toda kmalu ga je aretirala ameriška kontraobveščevalna služba C.I.C. O njegovem življenju in zasnovi razstave v studiu govori avtorica, kustosinja dr.Irena Žmuc. Razstavo je oprla na družinski arhiv, državni bavarski arhiv v Muenchenu in na arhiv Službe državne varnosti Arhiva RS. FOTO: dr. Otmar Pirkmajer (1888-1971) na proslavi l.1935 VIR: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-CT0MB94E


2. 5. 2022

Niko Kralj, pionir industrijskega oblikovanja lesa

Pred slabim desetletjem je v visoki starosti preminil Niko Kralj, arhitekt, predvsem pa pionir industrijskega oblikovanja lesa v nekdanji skupni državi v drugi polovici preteklega stoletja. Najbolj je poznan kot avtor stola REX kot sinonima za estetsko in razmeroma poceni pohištvo v povojnih desetletjih sprememb bivalnih navad v takrat modernih manjših stanovanjih v blokih in stolpnicah. V njegovih zadnjih nekaj letih sta izšla 2 zbornika o dosežkih tega arhitekta, univerzitetnega profesorja in iskalca harmonije med funkcijo in obliko. Založba Slovenska matica pa je nedavno poskrbela za izid tretjega v okviru novejše zbirke Odstiranja. Gre za zbornik besedil, ki odkrivajo tudi Kraljeve manj poznane dosežke pri oblikovanju predmetov iz lesa. Pogovarjali smo se z eno od dveh urednic, Špelo Šubic, kustosinjo z Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. FOTO: izsek iz naslovnice novega zbornika o Niku Kralju VIR: Slovenska matica


25. 4. 2022

Projekt VISFRIM, upravljanje reke Vipave

Obvladovanje poplav ob rekah se spreminja skozi čas, ampak njihovo upravljanje je v zadnjih dveh, treh desetletjih torišče protislovnih interesov stroke in ljudi, ki živijo ob vodah. V okviru slovensko-italijanskega projekta VISFRIM - zajema območje od Postojne do Vidma v Furlaniji ter vzhodni del dežele Veneto – smo sredi meseca obiskali delavnico v organizaciji Agencije Republike Slovenije za okolje, na kateri so iskali načine sodelovanja občanov pri obveščanju o poplavah reke Vipave. Foto: V okviru projekta VISFRIM je nastal tudi protipoplavni zid ob reki Vipavi v občini Miren-Kostanjevica Vir: https://www.ita-slo.eu/sl/visfrim


18. 4. 2022

Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije

Kako brati več stoletij stare zemljevide, ki so se od današnjih razlikovali po točnosti prikaza prostora, pričajo pa o takratnih predstavah o prostoru? Gost v pogovoru je geograf dr. Primož Gašperič, upravnik Zemljepisnega muzeja na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Pravkar pri Založbi ZRC SAZU izdana monografija tako dopolnjuje l.2020 izdano delo Kartografski zakladi slovenskega ozemlja istega avtorja, le da ga bogati z znanstveno metodologijo branja takšnih zemljevidov. Prav slednja v delu temelji na analizi 58 zemljevidov ozemlja sedanje države od 16. pa do konca 19. stoletja. Njeno izhodišče in osrednja tema analize so kartografski elementi kot so npr. elementi prikaza naravnega okolja, človekovih gradenj v njem, naselja, prometnice ipd. Gre še za zemljepisna imena, matematične in pojasnjevalne elemente. Sogovornik jih je na starih zemljevidih analiziral skozi časovno obdobje, in izdelal enotno metodologijo njihovega branja. Na sliki kolaž starih zemljevidov, ki jih hrani Zemljepisni muzej GIAM ZRC SAZU Vir: Zemljepisni muzej


11. 4. 2022

Pogoji verodostojnosti anket javnega mnenja

Redne volitve v državni zbor so pred vrati, in tako politične stranke kot njihovi državljanski odvodi skozi številne kanale poskušajo vplivati na volilne odločitve. Eden od njih so ankete javnega mnenja, ki jih občasno imenujejo tudi raziskave javnega mnenja. Z njihovimi rezultati na soočenjih, v komentarjih različnih medijev, in, seveda, na družabnih omrežjih, mnogi krepijo lastne kampanje. Kako so dobljeni rezultati vredni zaupanja, sploh glede na njihove razlike ? Katerim zaupati, nenazadnje, če bodoči volilec ali volilka še nima oblikovane volilne odločitve, zanima pa jo ali ga, katerim rezultatom gre najbolj zaupati, verjeti, kaj šele jih razumeti? In, ali agencije z njimi bolj ustvarjajo kot pa merijo preference? O strokovnih kriterijih priprave in izpeljave anket javnega mnenja, kjer je na prvem mestu reprezentativnost in ne število vprašanih, tokrat V ŽIVO govori prof.dr. Anuška Ferligoj, zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani, prejemnica Zoisove nagrade za življensko delo na področju akademske statistike! Slika: Kako priti do ustreznih odstotkov v anketah javnega mnenja? Vir: www.dobradrzava.si


4. 4. 2022

V puškini cevi pod pritiskom je raziskoval zvok, našel pa posebno stanje snovi

Pred 200 leti je francoski baron Charles Cagniard de la Tour (1777–1859) – bil je tudi fizik in inženir – želel razumeti, kaj se zgodi s tekočino pri vrenju v zaprti puškini cevi, ki je delovala na principu Papinovega lonca (pod pritiskom). Pravzaprav je raziskoval zvok, in z večanjem pritiska v cevi je zvok izginjal in v nekem trenutku popolnoma izginil. Tako približno se je začela raziskovalna in tehnološka pot tako imenovane "super kritične tekočine", posebnega stanja snovi v pogojih, ko se stisnjen plin začenja vesti kot tekočina – in lahko topi zelo različne snovi. Seveda je to "tehnologijo" že pred milijardami let in jo še, uporabila "narava", na primer planet Venera je tako rekoč v stanju "super kritične tekočine". O začetkih moderne ekstrakcije snovi in o mnogih drugih namenih rabe tega fizikalno-kemičnega stanja snovi govori dr. Marko Likon, vodja razvoja uspešne visokotehnološke domače tvrdke v Batujah (Škrlj). FOTO: Grafični prikaz posebnega stanja snovi oziroma t.im. super kritične tekočine Vir: Marko Likon


28. 3. 2022

Šola je zakon!

To soboto se začenja že 14. festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, v nedeljo pa s slovesno podelitvijo stanovskih nagrad Teden slovenske drame, ki bo trajal 13 dni. Povzeli bomo nekaj izvlečkov s Sejma otroške knjige v Bologni, ki ga je obiskal naš dopisnik. Obiskali smo novo stalno razstavo v Slovenskem šolskem muzeju v glavnem mestu z naslovom Šola je zakon – o izobraževanju in vzgoji na Slovenskem skozi čas. Za konec smo strnili vtise s sredi tedna odprte fotografske razstave Onkraj objektiva v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani.


21. 3. 2022

Tandemska celica z boljšo pretvorbo sončne v električno energijo

Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.


14. 3. 2022

Monitoring ionizirajočih sevanj - zakaj in kako

Gost doc.dr. Benjamin Zorko je ključna oseba za pripravo ocene vplivov delovanja JEK in drugih monitoringov v okolju. Vojaška zasedba dveh ukrajinskih jedrskih elektrarn je vsekakor povod za pogovor z jedrskimi strokovnjaki, ki so pri nas osredotočeni na Inštitutu Jožef Stefan. Naš tokratni prihaja z Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij z oznako F-2, in je vodja tamkajšne skupine za meritve ionizirajočega sevanja. Od leta 2017 je tudi docent za področje ekotehnologije na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana v Ljubljani. Med drugim opiše tudi obris državnega načrta za primer povečanega sevanja JEK in nakaže, v kakšnih pogojih delujejo jedrski strokovnjaki, ki vsaj pri nas skrbijo za redno spremljanje jedrskih sevanj. Fotografija, avtor je B.Zorko, prikazuje več vzorčevalnih naprav za meritve ionizirajočih sevanj v okviru ene od merilnih postaj v državi, ki si sledijo od leve proti desni: vzorčevalnik za zrak, vazelinska plošča (ugotavljanje suhega useda), Envinet MIRA Sonda, ki je vključena v mrežo zgodnjega obveščanja v katero je vključeno 72 avtomatskih merilnikov hitrosti doze zunanjega sevanja (MFM), ki pošiljajo izmerjene podatke v centralni računalnik na ARSO in na Upravi za jedrsko varnost RS. Prikaz hitrosti doz zunanjega sevanja po Sloveniji lahko spremljamo na spletnem naslovu https://www.radioaktivnost.si/rvo_public/RVO/Map , termoluminiscenčni okoljski dozimetri (merjenje okoljskega doznega ekvivalenta), in lovilniki za dež za ugotavljanje padavinskega useda. Podobne vzorčevalne postaje so nameščene tudi v okolici JEK.


7. 3. 2022

Varnostni mehanizmi jedrske elektrarne Zaporožje

Gost je prof.dr. Leon Cizelj, vodja Odseka za reaktorsko tehniko na Inštitutu Jožef Stefan, nekdanji predsednik upravnega odbora Evropskega združenja za izobraževanje na področju jedrske tehnike, nenazadnje pa trenutni predsednik Evropskega združenja jedrskih strokovnjakov. Pogovor je nastal sredi prejšnega tedna, ko je ruska vojska prevzela nadzor nad jedrsko elektrarno Zaporožje s šestimi delujočimi reaktorji. Prvič v več kot polstoletni zgodovini delovanja jedrskih elektrarn se je zgodil vojaški napad na takšen pogon, FOTO: Jedrska elektrarna Zaporožje v južni Ukrajini s 6 reaktorji, največji tovrstni pogon v Evropi VIR: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/2c/Kernkraftwerk_Saporischschja.JPG


28. 2. 2022

Ornitološke zbirke kot časovne kapsule

Kaj storiti s ornitološkimi muzejskimi zbirkami v sodobnem svetu? Ta, na prvi pogled zastarela dilema ima tudi sodobnejši odgovor. Ponudil ga bo dr. Al Vrezec, ornitolog in muzejski svetovalec na kustodiatu za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. Sam pravi, da so stari nagačeni ptiči "časovne kapsule", ki pomagajo razumeti tudi sodobni čas. To sicer ne velja le za omenjene nagačene živali, prirodoslovne zbirke kot fenomen so pravzaprav "okna v naravo preteklosti", in tako pomagajo razumeti razliko med naravnim okoljem nekoč in danes. Z Alom Vrezcem smo se pogovarjali po njegovem predavanju o pomenu tovrstnih zbirk, ki jih je v okviru evropskega leta kulturne dediščine leta 2018 pripravila njegova matična hiša.


21. 2. 2022

212 let varovanja rastlinske biodiverzitete - Botanični vrt UL

Botanični vrt Univerze v Ljubljani že od ustanovitve leta 1810 brez prestanka skrbi za ohranjanje rastlinske biodiverzitete pri nas. Bogato izročilo so nedavno dopolnili kar s štirimi knjigami o katerih bosta govorila vodja vrta dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak. Med njimi je tudi zgodba o botaniku Alfonzu Paulinu, ki je vrt vodil od l.1886 do l. 1931, in ga vmestil med mednarodno prepoznavne botanične vrtove. Pri obeh zgodovinskih pregledih delovanja vrt in njegovih osebnosti je sodelovala tudi dr. Nada Praprotnik. Poleg lani izdane publikacije o 210 letih delovanja, ki so jo sicer beležili leta 2020, bo govora tudi o knjigi o Jegličih pri nas in o Terapevtskem vrtu, knjigi, ki so jo pripravili skupaj z Univerzitetnim rehabilitacijskim inštitutom Univerze v Ljubljani "Soča".


14. 2. 2022

Darwinov dan 2022

Charles Darwin je bil sredi 19. stoletja eden od dveh utemeljiteljev teorije evolucije oziroma razvoja vrst z naravnim izborom. Alfred Russel Wallace je bil drugi. Zgodba o tem, zakaj se ta tudi danes še vedno revolucionarna teorija imenuje po prvem, je posebna zgodba, a dejstvo ostaja, da v svetu 12. februar obeležujejo kot Darwinov dan že nekaj časa. Tudi Društvo biologov Slovenije je pretekli teden objavilo letno poslanico na Darwinov dan, ki jo je tokrat pripravil biolog prof.dr. Boris Kryštufek, vodja Oddelka za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije in visokošolski učitelj na slovenskih univerzah. V predavanju z naslovom Darwinov kaos je med drugim izpostavil, da sta Darwin in Wallace svetu odvzela red, uravnoteženost, smisel in lepoto, in tako zamajala tisočletno gotovost evropskega človeka o božanskem izvoru in nastanku živih bitij, vključno s človekom. Posledice čutimo še danes, saj nezanemarljiv del človeštva še vedno nasprotuje temeljnim znanstvenim spoznanjem o izvoru življenja. Darwinistična teorija sloni na 3 stebrih, variabilnost, hiperprodukcija in selekcija ali izbor. Zato je dr. Kryštufek tudi poudaril, da moramo mladim razložiti naravo znanosti, ki ni samoumevno dejstvo temveč sistem s pravili dokazovanja in zavračanja hipotez. Foto: Boris Kryštufek v svojem kabinetu v Prirodoslovnem muzeju Slovenije Vir: Program Ars


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt