Iskanje
29 min • 31. 05. 2021
29 min • 31. 05. 2021
Blišč bogastva biodiverzitete tega vrta in beda njegovega financiranja kot znak nerazumevanja države o njihovi sodobni vlogi
Mineva debelo desetletje od razglasitve Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena v l. 2008. Leta 2010 se je ob 200-letnici te najstarejše tukajšne visokošolske ustanove s častitljivo starostjo dičilo nemalo predstavnikov različnih vej oblasti. Vse našteto pa ni preprečilo njegove vedno slabše finančne podhranjenosti in celo izgube rastlinjaka. In vendar je skupina manj kot ducata zanesenjakov pod ljubljanskim Golovcem z vodjo, znanstvenim svetnikom dr. Jožetom Bavconom in njegovo pomočnico dr. Blanko Ravnjak, vrt v zadnjih letih po kar nekaj kriterijih popeljala med vodilne v svetu. Med 3712 evidentiranimi botaničnimi vrtovi, člani Botanic Gardens Conservation International, BGCI, s sedežem v Londonu, spada ljubljanski v petnajsterico s certifikatom Conservation Practitioner – status praktika varstva narave. Vrt pod Golovcem premore 5729 rastlinskih vrst, podvrst in sort, BGCI pa jim jih je potrdila že 4844. Majhna primerjava za razumevanje, več pa v oddaji: njihov podobnik na Dunaju ima 11000 vrst, v bazi BGCI pa le 1758 zabeleženih vrst. Bogata semenska banka ga uvršča v sam vrh botaničnih vrtov v Evropi.
Z gostoma povzemamo trenutno stanje biodiverzitete vrta in sramotno financiranje te najstarejše akademske ustanove pri nas, katere dosežke po sodobnih načelih varstva biodiverzitete bi država lahko pri bližnjem predsedovanju Svetu EU lahko uporabila kot prednostno lastnost.
Blišč bogastva biodiverzitete tega vrta in beda njegovega financiranja kot znak nerazumevanja države o njihovi sodobni vlogi
Mineva debelo desetletje od razglasitve Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena v l. 2008. Leta 2010 se je ob 200-letnici te najstarejše tukajšne visokošolske ustanove s častitljivo starostjo dičilo nemalo predstavnikov različnih vej oblasti. Vse našteto pa ni preprečilo njegove vedno slabše finančne podhranjenosti in celo izgube rastlinjaka. In vendar je skupina manj kot ducata zanesenjakov pod ljubljanskim Golovcem z vodjo, znanstvenim svetnikom dr. Jožetom Bavconom in njegovo pomočnico dr. Blanko Ravnjak, vrt v zadnjih letih po kar nekaj kriterijih popeljala med vodilne v svetu. Med 3712 evidentiranimi botaničnimi vrtovi, člani Botanic Gardens Conservation International, BGCI, s sedežem v Londonu, spada ljubljanski v petnajsterico s certifikatom Conservation Practitioner – status praktika varstva narave. Vrt pod Golovcem premore 5729 rastlinskih vrst, podvrst in sort, BGCI pa jim jih je potrdila že 4844. Majhna primerjava za razumevanje, več pa v oddaji: njihov podobnik na Dunaju ima 11000 vrst, v bazi BGCI pa le 1758 zabeleženih vrst. Bogata semenska banka ga uvršča v sam vrh botaničnih vrtov v Evropi.
Z gostoma povzemamo trenutno stanje biodiverzitete vrta in sramotno financiranje te najstarejše akademske ustanove pri nas, katere dosežke po sodobnih načelih varstva biodiverzitete bi država lahko pri bližnjem predsedovanju Svetu EU lahko uporabila kot prednostno lastnost.
Kaj vse danes razumemo z besedo maske in kako jih od prejšnega tedna predstavljajo v Slovenskem etnografskem muzeju? Razstavo z naslovom »Maske: od rituala do karnevala«, odprta bo do konca avgusta 2027, bodo tokrat predstavili avtorji razstave: vodja projekta razstave o maskah mag. Adela Pukl in njena kolega, mag. Anja Jerin, sicer tudi ena od koordinatoric varstva nesnovne kulturne dediščine, in Miha Špiček, vodja oddelka za dokumentacijo v muzeju. Od odprtja 15. januarja je tam na voljo tudi publikacija, ki z enajstimi prispevki desetih avtoric in avtorjev poglablja razumevanja fenomena mask kot univerzalne manifestacije kultur človekovih skupnosti. FOTO: Z leve Anja Jerin, Miha Špiček in Adela Pukl VIR: Program Ars, Goran Tenze
20 min • 19. 01. 2026
Tokrat v oddaji vnovič razmišljamo o mejah, obsegu in pogojih politične ureditve, ki sliši na ime demokracija. Nekdanji visokošolski učitelj z oddelka za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete in v 90-ih letih urednik Časopisa za kritiko znanosti dr. Igor Pribac je pred dvema desetletjema napisal esej, ki opisuje razlike med modernim in predmodernim pojmovanjem družbe. Glede na to, da se že desetletja ukvarja z zgodovino politične filozofije, bolje, političnih filozofij, v oddaji, namenjeni pogledom v znanost, ne bo škodil razmislek o pojavnih razlikah nekaterih političnih drž, ki si umišljajo ideal družbe kot temelječe na strinjanju o temeljnih vezivih. Predmoderno razumevanje družbe predpostavlja torej nekakšen konsenz, ki mu v sodobnih razmerah politične ureditve z imenom »demokracija« pripisuje rešilno vlogo pri premoščanju dejanskih razlik. Avtor je v besedilu z izvornim naslovom »Konsenzualna demokracija? Ne, hvala!« sintetiziral temeljne razlike med predmodernim in modernim pojmovanjem družbe – kot že rečeno – ter tako zasnoval idejni okvir za razumevanje težav, ki izvirajo iz morebitne prevlade predmodernega razumevanja družbe. To je lepo ilustriral ob primeru naše dežele, ki je iz nacionalnega konsenza konec 80-ih o izstopu iz federacije v začetku 90-ih pri mnogih vzbudila težave zaradi v novih razmerah izginule »konsenzualnosti«. Še danes si mnogi umišljajo, da bodo vse težave rešene z vrnitvijo omenjene »enotnosti in konsenzualnosti«, to pa v sodobnih razmerah povzroča le stopnjevanje konfliktnosti družbe, ki tako ne zmore in ne zna reševati nastalih protislovij sodobne družbe v Sloveniji.
24 min • 12. 01. 2026
Pripravili smo pogovor v katerem smo poskusili podati okvir za razumevanje vloge znanstvenih in razvojnih raziskav v naši državi (razširjeno tudi v EU) in ga soočili z različnimi razumevanji in razlagami vloge in makroekonomskih posledic znanstvenih raziskav sodobne Kitajske. Slednje javno dostopne zasledimo v osrednjih in bolj specializiranih množičnih medijih ter glasilih svetovnega kapitalističnega centra v Evropi in Združenih državah kot sta na primer platforma Bloomberg in Financial Times. Gosta v studiu sta državni sekretar za znanost in inovacije na Ministrstvu RS za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Jure Gašparič in redni profesor makroekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Jože P. Damijan. FOTO: Aristotelova modrost: “Tisti, ki vedo, delajo. Tisti, ki razumejo, učijo.” VIR: http://www.virmodrosti.com/modrost/najboljsi-citati-aristotla-za-prevetritev-uma/
49 min • 05. 01. 2026
Prof.dr. Marko Robnik-Šikonja, predstojnik Laboratorija za strojno učenje in jezikovne tehnologije na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani sodeluje tako pri ustvarjanju t. i. velikih jezikovnih modelov v našem jeziku kot pri poučevanju tistih, ki jih bodo kmalu začeli izdelovati. O umetni inteligenci v digitalni humanistiki in jezikovnih modelih zanjo bo povedal več v pogovoru. FOTO: Marko Robnik-Šikonja v svoji pisarni VIR: Finvina
24 min • 29. 12. 2025
Ta mesec je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije predstavil obsežen zbornik z naslovom »Slovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč«. Od 60 tisoč zaprtih v italijanskih, madžarskih in hrvaških taboriščih med drugo vojno, jih je bilo v nemških, tako koncentracijskih kot uničevalnih kot je bil npr. Auschwitz na ozemlju okupirane Poljske, zaprtih dobrih 20 tisoč. Osrednja pobudnica zbornika in ena od njegovih urednic, hkrati pa avtorica skoraj polovice od 45 prispevkov, muzejska svetnica, zgodovinarka dr. Monika Kokalj Kočevar, pripoveduje o njegovem nastajanju in še neodkritih taboriščnih aspektih tragičnega obdobja druge svetovne vojne. Zbornik je razdeljen v 3 vsebinske sklope, v prvem zasledimo splošne orise in razlage kontekstov zapiranj, drugi del vključuje taboriščne zgodbe nekaj taboriščnikov, tretji del pa ponuja prispevke sodelavcev iz slovenskih muzejev iz vseh regij. Gre za doslej najbolj celovit prispevek za razumevanje nacističnega taboriščnega sistema, ki v treh vsebinskih sklopih in 45 prispevkih predstavlja znane in manj raziskane teme ter pripovedi posameznikov. Besedila je prispevalo 16 dediščinskih ustanov in muzejev iz vse države, 5 avtorjev pa je pripravilo tematske prispevke. Besedila izpostavljajo nekaj osebnih zgodb oseb, od katerih nekatere niso bile v taboriščih, so pa bile vpete v nacistični preiskovalni zaporniški sistem. Članki so se lotili opisov tako osebnih predmetov, dokumentov, pisem, spominskih in kuharskih taboriščnih knjižic, v korpus taboriščnikov pa sta vključena tudi prispevka o taboriščnih usodah Slovencev iz obmejnih delov z Italijo in Avstrijo FOTO: Naslovnica zbornika VIR: Program Ars
47 min • 22. 12. 2025
