Gostja dr. Špela Stres vodi Center za inovacije in prenos tehnologij na IJS
Sredi januarja je v okviru Sveta za razvoj SAZU potekal posvet z naslovom "Integracija slovenskega inovacijskega okolja". V okviru delovne skupine sveta je dejavna tudi današnja gostja, dr. Špela Stres, ki med drugim od leta 2017 tudi koordinira Konzorcij za prenos tehnologij iz javnih raziskovalnih inštitutov v gospodarstvo. Dejavna je na področju poslovnega razvoja in oblikovanja finančnega podpornega okolja za inovacije. V zadnjih 10 letih je igrala ključno vlogo pri ustanavljanju 11 spin-off podjetij. Z njo smo se pogovarjali o tem, kako ocenjuje integracijo inovacijskega okolja v državi.
Špela Stres je doktorsko disertacijo iz fizike opravila na Univerzi v Ljubljani, magisterij iz prava na področju intelektualne lastnine na Univerzi v Torinu, študij MBA na Cotrugli Business School, ima pa tudi opravljen izpit za patentnega odvetnika. Je članica strokovne skupine, ki svetuje projektni skupini EIC za GD za raziskave in inovacije Evropske komisije. Je tudi predstavnica foruma CERN KT in foruma KT o medicinskih aplikacijah. Bila je tudi podpredsednica in članica upravnega odbora Evropskega združenja strokovnjakov za znanost in tehnologijo. Bila je članica svetovalne skupine za prihodnje nastajajoče tehnologije in članica svetovalne skupine SWAFS pri Evropski komisiji (DG Connect in DG R&I).
Na Institutu »Jožef Stefan«, raziskovalnem odseku za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev, poteka projekt v okviru katerega razvijajo Aparaturo za ultra-hitro meritev življenjskega časa fluorescence. Takšna meritev omogoča raziskave molekularne sestave snovi in lastnosti vzorcev, najpogosteje v življenjskih znanostih (life sciences). Projekt je zaživel z evropskim razpisom. V slabih 2 letih je prešel iz raziskovalne na prototipno raven, sedaj pa je prejel tudi sredstva inovacijskega sklada Centra za prenos tehnologij in inovacij na IJS, da se aplikacijo dodatno približa trgu.
Naprava je sestavljena iz najsodobnejše tehnologije, ki se uporablja na detektorjih za fiziko visokih energij v CERNu in Belle II eksperimentu.
V primerjavi s podobnimi aparaturami je glavna prednost naprave hitrost zajema, kar omogoča nov vpogled na raziskave na primer v biologiji, molekularni biologiji in farmacevtski industriji. S pomočjo partnerjev, raziskovalci napravo pripravljajo za različne aplikacije, najbolj pa se osredotočajo na biotehnološki segment.
