Iskanje
30 min • 23. 08. 2019
30 min • 23. 08. 2019
Prof. dr. Marko Robnik Šikonja s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani
Različne jezikovne tehnologije od govornih asistentov do urejevalnikov besedil so vse bolj prisotne v naših vsakdanjih življenjih. Uporaba globokih nevronskih mrež je namreč bistveno izboljšala uspešnost pristopov umetne inteligence pri obdelavi naravnega jezika, od prepoznavanja govora do strojnega prevajanja in nalog razumevanja besedila, kot je analiza sentimenta. Vendar pa so večji jeziki tu v prednosti. Ne le, da veliko denarja v razvoj vlagajo spletni giganti, več govorcev pomeni tudi večjo bazo naravnega govora, na kateri se umetna inteligenca lahko uči jezika. Kako dobro že obvlada jezik umetna inteligenca? Na katerih področjih jo lahko uporabljamo? Ali zna govoriti slovensko in kako poteka razvoj na področju malih jezikov? O vsem tem in mednarodnem projektu Embeddia s profesorjem doktorjem Markom Robnikom Šikonjo s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, ki raziskovalno dela na področjih strojnega učenja, podatkovnega rudarjenja in analitike, inteligentne analize podatkov, iskanja znanja iz podatkov, kognitivnega modeliranja, umetne inteligence in njihove uporabe. V okviru strojnega učenja ga še posebej zanimajo ocenjevanje atributov, razlaga prediktorjev, cenovno občutljivo učenje, učenje verjetnosti, obdelava naravnega jezika, regresija, konstruktivna indukcija in statistične metode.
Prof. dr. Marko Robnik Šikonja s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani
Različne jezikovne tehnologije od govornih asistentov do urejevalnikov besedil so vse bolj prisotne v naših vsakdanjih življenjih. Uporaba globokih nevronskih mrež je namreč bistveno izboljšala uspešnost pristopov umetne inteligence pri obdelavi naravnega jezika, od prepoznavanja govora do strojnega prevajanja in nalog razumevanja besedila, kot je analiza sentimenta. Vendar pa so večji jeziki tu v prednosti. Ne le, da veliko denarja v razvoj vlagajo spletni giganti, več govorcev pomeni tudi večjo bazo naravnega govora, na kateri se umetna inteligenca lahko uči jezika. Kako dobro že obvlada jezik umetna inteligenca? Na katerih področjih jo lahko uporabljamo? Ali zna govoriti slovensko in kako poteka razvoj na področju malih jezikov? O vsem tem in mednarodnem projektu Embeddia s profesorjem doktorjem Markom Robnikom Šikonjo s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, ki raziskovalno dela na področjih strojnega učenja, podatkovnega rudarjenja in analitike, inteligentne analize podatkov, iskanja znanja iz podatkov, kognitivnega modeliranja, umetne inteligence in njihove uporabe. V okviru strojnega učenja ga še posebej zanimajo ocenjevanje atributov, razlaga prediktorjev, cenovno občutljivo učenje, učenje verjetnosti, obdelava naravnega jezika, regresija, konstruktivna indukcija in statistične metode.
Proteini so tiste drobne molekule, brez katerih življenje, kot ga poznamo, sploh ne bi bilo mogoče. Omogočajo gibanje, prenos kisika, delovanje celic in še marsikaj.
29 min • 06. 02. 2026
Slovenski raziskovalci z Inštituta "Jožef Stefan" so nedavno podrli povsem nov mejnik. Razvili so način, kako lahko neposredno v živih celicah ustvarijo tridimenzionalne mikroskopske strukture, ki odpirajo povsem nove možnosti za raziskave znotrajceličnih procesov. Te strukture so namreč uporabne za sledenje celicam pa kot senzorji ali kot mikrolaserji. Kot demonstracijo te nove, osupljive zmožnosti pa so - v velikosti 10 mikrometrov - natisnili tudi podobo slončka in logotip inštituta.
29 min • 30. 01. 2026
Zelene tehnologije, kljub temu da so paradni konj energetskega prehoda, niso brez pomanjkljivosti.
29 min • 23. 01. 2026
Z genskimi terapijami so se v zadnjem desetletju odprle možnosti za zdravljenje bolezni, ki so bile nekdaj tako rekoč stvar usode. Danes je tako marsikatero gensko bolezen že mogoče zdraviti, predvsem po zaslugi tako imenovanih genskih škarij, metode crisper-cas, ki je povsem spremenila delo na vseh področjih ved o življenju, tudi v medicini. Toda obenem ima ta, z Nobelovo nagrado ovenčana metoda vendarle svoje omejitve, zaradi katerih pri celi vrsti genskih bolezni ne pride v poštev. Razvoju alternativnih metod spreminjanja genskega zapis s pomočjo posebnih encimov, imenovanih rekombinaze, se posveča dr. Tina Lebar s Kemijskega inštituta, ki je za svoj projekt EditYR prejela sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za raziskovalce in raziskovalke na začetku raziskovalne kariere.
25 min • 16. 01. 2026
Dr. Luka Vidmar z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU se kot raziskovalec dejavno posveča slovenski literaturi in kulturi med 16. in 19. stoletjem. Ob delu z dragocenimi rokopisi in ostalinami tistega obdobja pravi, da ga materialne priče preteklosti vsakič znova vznemirijo in odnesejo v drug čas, ob čemer viri niso le nosilci podatkov, temveč zgodbe, ki jih je treba znati povedati. Foto: Matjaž Tavčar
37 min • 09. 01. 2026
