Iskanje
Računalniške simulacije kompleksnih molekul razkrivajo podrobnosti, ki se eksperimentom izmikajo.
Računalniške simulacije dogajanja na molekularnem nivoju so danes nadvse uporabno orodje, saj omogočajo natančno napovedovanje lastnosti snovi in nudijo vpogled, ki z eksperimenti ni vedno mogoč. Zato so izrednega pomena na zelo različnih področjih, od načrtovanja novih zdravil ali novih materialov do temeljnih raziskav, ki skušajo odgovoriti na vprašanja, zakaj molekule delujejo, tako kot delujejo. Jedro raziskav dr. Jerneja Stareta, raziskovalca na Teoretičnem odseku Kemijskega inštituta, v Laboratoriju za računsko biokemijo in načrtovanje učinkovin trenutno predstavlja preučevanje encimov monoaminooksidaz, ki v centralnem živčnem sistemu uravnavajo količino in metabolizem živčnih prenašalcev. Delovanje teh encimov je tesno povezano z nevrodegenerativnimi boleznimi, kot sta denimo Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, kot tudi z nevrološkimi motnjami, kot sta depresija ali avtizem. Oddajo je pripravila Nina Slaček.
Računalniške simulacije kompleksnih molekul razkrivajo podrobnosti, ki se eksperimentom izmikajo.
Računalniške simulacije dogajanja na molekularnem nivoju so danes nadvse uporabno orodje, saj omogočajo natančno napovedovanje lastnosti snovi in nudijo vpogled, ki z eksperimenti ni vedno mogoč. Zato so izrednega pomena na zelo različnih področjih, od načrtovanja novih zdravil ali novih materialov do temeljnih raziskav, ki skušajo odgovoriti na vprašanja, zakaj molekule delujejo, tako kot delujejo. Jedro raziskav dr. Jerneja Stareta, raziskovalca na Teoretičnem odseku Kemijskega inštituta, v Laboratoriju za računsko biokemijo in načrtovanje učinkovin trenutno predstavlja preučevanje encimov monoaminooksidaz, ki v centralnem živčnem sistemu uravnavajo količino in metabolizem živčnih prenašalcev. Delovanje teh encimov je tesno povezano z nevrodegenerativnimi boleznimi, kot sta denimo Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, kot tudi z nevrološkimi motnjami, kot sta depresija ali avtizem. Oddajo je pripravila Nina Slaček.
V pogovoru s filozofom in komparativistom preverjamo, kako je mogoče, da se svet sicer stalno spreminja, Iliada in Odiseja pa mirno vztrajata v samem jedru ne le grške, ampak tudi evropske in celo svetovne književnosti?
29 min • 10. 04. 2026
Danes, ko je iskanje alternativnih virov energije, ena od prioritet, se vse več pozornosti namenja tudi geotermalni energiji.
34 min • 03. 04. 2026
Umetno generirane podobe nastajajo v enormnih količinah in ločevanje med umetnimi in pravimi v številnih primerih ni več stvar izostrenega očesa. Naj gre za podobe z vojnih območij ali za ljudi, samo na podlagi prepričljivosti same podobe, ki jo gledamo, se danes le stežka odločimo, ali gledamo realno sliko oziroma posnetek ali ne.
32 min • 27. 03. 2026
Še dolgo po tem, ko železarski, jeklarski in rudniški obrati zaprejo svoja vrata, je njihova okolica lahko močno onesnažena. Desetletja industrijskih dejavnosti, tudi iz časov, ko okoljski predpisi niti niso obstajali, ima namreč svoj dolg.
28 min • 20. 03. 2026
Človek je vedno sobival z velikimi zvermi. V Sloveniji tako živijo medvedi, volkovi, risi in druge zveri. K nam se je v zadnjih letih priselil šakal. A v preteklosti so bile številne vrste, izrazito zlasti volk, preganjane in njihovo število se je občutno skrčilo, marsikje so povsem izginili. Z dolgoletnimi prizadevanji za njihovo ohranjanje se število divjih zveri znova povečuje, a v tem procesu se pojavljajo tudi konflikti. Ključno je vprašanje, kako torej zagotoviti sobivanje, da ni škodljivo za nobeno od vpletenih strani. Kako torej najbolj smiselno uravnavati populacije velikih zveri, v Podobah znanja pojasnjuje doc. dr. Hubert Potočnik z oddelka za biologijo Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani.
30 min • 13. 03. 2026
