Iskanje
82 min • 06. 02. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Tatjana Nikolajeva je odraščala v glasbeni družini. Njena mati je diplomirala v razredu Aleksandra Goldenweiserja; legendarni pedagog pa je bil tudi Tatjanin mentor na Moskovskem konservatoriju. Vendar če bi domnevali, da je življenje Nikolajeve teklo po uhojenih poteh koncertnih pianistov, bi s svojim razmišljanjem hitro zašli. Njena neposrednost in izvajalska dorečenost – ki je bila samosvoja in hkrati samozavestna – sta izvirali iz pianistkine širine glasbenega dojemanja; nasprotno težišče, ki je prineslo ravnovesje v njeni umetnosti, pa je bilo bogastvo življenjskih izkušenj.
Tatjana Nikolajeva je odraščala v glasbeni družini. Njena mati je diplomirala v razredu Aleksandra Goldenweiserja; legendarni pedagog pa je bil tudi Tatjanin mentor na Moskovskem konservatoriju. Vendar če bi domnevali, da je življenje Nikolajeve teklo po uhojenih poteh koncertnih pianistov, bi s svojim razmišljanjem hitro zašli. Njena neposrednost in izvajalska dorečenost – ki je bila samosvoja in hkrati samozavestna – sta izvirali iz pianistkine širine glasbenega dojemanja; nasprotno težišče, ki je prineslo ravnovesje v njeni umetnosti, pa je bilo bogastvo življenjskih izkušenj.
Leto 1849 je bilo za Bedřicha Smetano eno srečnejših. Njegova klavirska šola je cvetela, finančno je bil preskrbljen in tistega leta je poročil svojo študentsko ljubezen, pianistko Kateřino Kolářovo. Naslednje leto je prevzel službo pianista na dvoru Ferdinanda v Pragi in hkrati obdržal klavirski inštitut. Kmalu se je v zakonu rodila prva hčerka, ki so ji sledile še tri. V tem času je nastalo mnogo klavirskih skladb, ki tvorijo osnovo klavirskega opusa Bedřicha Smetane.
83 min • 11. 12. 2025
Pogled na razmeroma zajeten klavirski opus, ki ga je Bedřich Smetana z enim večjim premorom ustvarjal vse življenje, nam razkrije njegovo predanost miniaturi, plesnim oblikam narodnega značaja ter fantazijskim skladbam in parafrazam po vzoru Liszta in drugih romantikov.
83 min • 04. 12. 2025
"Moj novi glasbeni otrok začenja rasti ..." je Čajkovski zapisal v pismu Nadeždi von Meck oktobra 1879, "in malo po malo se oblikuje njegov značaj. Pišem z velikim navdušenjem, a premišljeno in previdno, ne pa z mrzlično naglico, ki vedno škoduje mojim delom." Novembra je Čajkovski obvestil založnika Petra Jurgensona: "Začel sem delati skice za prvi stavek drugega klavirskega koncerta. Ubogi moj Jurgenson! Kljub temu ne bo nared pred pomladjo."
85 min • 27. 11. 2025
Čehi upravičeno veljajo za glasbeni narod; bogastvo njihove ljudske glasbe in več kot 1000-letna zgodovina glasbene umetnosti potrjujejo ta sloves. Češki glasbeniki - in posledično njihova glasba - so bili povezani tudi z začetki poklicnega glasbenega življenja v Sloveniji. Foerster, Nedved, Mašek in drugi, ki smo jih tako rekoč vzeli za svoje, so izhajali bogatih tradicij čeških glasbenih družin, njihovo delo pa je tudi usmerilo vode v mline slovenske glasbene ustvarjalnosti, ki se je prebujala v 19. stoletju
85 min • 20. 11. 2025
Začetek klavirske glasbe na Češkem težko določimo. Ne gre za to, da nam manjka iztočnic. Nasprotno; skladateljev, ki so bili mojstrski izvajalci na instrumentih s tipkami in hkrati pisali glasbo za ta glasbila, je bilo v zgodovinski Bohemiji veliko. Ustvarjali so v obdobjih, ko sta v cerkveni in komorni glasbi vladala čembalo in orgle – ter še v večjem številu plemenitili glasbo stare Evrope, ko so luč sveta ugledale prve inačice klavirjev s kladivci. Ti so kmalu dobili mnogo vzporednih različic in izboljšav, ki so v končni fazi pripeljale do klavirja, kot ga poznamo danes.
83 min • 13. 11. 2025
