Rahmaninov je februarsko revolucijo tako kot številni misleči ustvarjalni ljudje v Rusiji pozdravil z zadržanim optimizmom – kot veter sprememb … Prirejal je koncerte in honorarje podaril vojakom na fronti in v bolnišnicah. A navdušenje se je kmalu umaknilo zmedi: druge revolucije ni popolnoma sprejel. Zapisal je: »Pod Nikolajem II. sem se počutil svobodnejšega, zdaj pa beseda ,svoboda' zveni kot posmeh!«. Že marca je skladatelj poskušal oditi v tujino. Decembra mu je uspelo dobiti dovoljenje in šest mesecev pozneje je z ženo in hčerkama zapustil Rusijo. Formalno je šlo za turnejo – imel je dogovorjene nastope v Köbenhavnu, Oslu in Stockholmu. Tam je prejel več ponudb iz Amerike. Ob pomoči prijateljev je zbral denar za pot in se 1. novembra 1918 z družino vkrcal na čezoceanko. Ta je enajst dni pozneje priplula v New York.
Iskanje
