Po vrnitvi iz Rima, leta 1887, v katerem je Debussya prevzela in navduševala Wagnerjeva umetnost, je na svetovni razstavi v Parizu slišal glasbo javanskega gamelana in spoznal, da je izraz, ki ga išče v svoji ustvarjalnosti soroden zvokom avtohtonega ljudstva indonezijskih otokov. V tretjem delu pripovedi o velikanu svetovne glasbene ustvarjalnosti, skladatelju, ki predstavlja epitom impresionizma, za nekatere hkrati tudi začetnika moderne glasbe, se bomo mudili v obdobju Debussyjeve umetniškega dozorevanja, slogovnega in vsebinskega izčiščevanja.
Iskanje
