Iskanje
Se zametki domače elektroakustične glasbe skrivajo v poskusih z radijsko zvočnostjo, v šumih frekvenc, v eksperimetnih radijskih iger, v širjenju zvočnosti glasbil z zvoki s trakov ali v prvih obiskih slovenskih skladateljih v tujih studijih?
V podkastu se bo v sedmih delih bo do konca leta odvil radiofonski pregled zgodovine elektroakustične in eksperimentalne glasbe z analizami del, intervjuji z več kot 30 ustvarjalci, teoretskimi razmisleki in glasbenimi primeri. Oscilacije pripravlja glasbeni urednik, muzikolog Primož Trdan.
Prvi del serije o šestih desetletjih slovenske elektroakustične in eksperimentalne glasbe
Skladatelj Dane Škerl se je po diplomi na ljubljanski Akademiji za glasbo leta 1957 izpopolnjeval v Studiu za elektronsko glasbo Zahodnega nemškega radia v Kölnu, a ni ustvaril tovrstnega dela. Pavle Merkù je leta 1960 Primožu Ramovšu pisal o radijskem predavanju o elektronski glasbi. Merkùja filozofija nove glasbe ni prepričala, Ramovš pa je začel iskati način, da bi se preizkusil v novem načinu skladanja. Naslednje leto je prislonil mikrofon priročnega magnetofona k radijskemu zvočniku, posnel spreminjanje frekvenc in zanimive dele v svoj katalog del zabeležil kot dve Konkretni študiji za magnetofonski trak. Trakova sta izgubljena, se pa Študij spominja Janez Matičič, ki je v začetku šestdesetih let postal član skupine za glasbene raziskave GRM pri Francoskem radiu in do konca sedemdesetih let ustvaril prvi obsežnejši opus elektroakustične glasbe med slovenskimi ustvarjalci. Darijan Božič je ravno v tistih letih začel eksperimentirati z magnetofonskimi trakovi, generatorji zvoka, glasbili in igralci ter v dramskem studiu Radia Ljubljana leta 1963 ustvaril delo Trije dnevi Ane Frank, hibrid eksperimentalne radijske igre, komorne in elektronske glasbe.
Med elektroakustično glasbo, zvočnimi eksperimenti in radijskim medijem obstajajo tesne vezi, ki jih bomo odkrivali v prvih oddajah v seriji Oscilacije. V sedmih Arsovih art ateljejih se bodo oddaje zvrstile ob sredinih večerih do konca leta. Radiofonski pregled zgodovine elektroakustične in eksperimentalne glasbe z analizami del, intervjuji z več kot 30 ustvarjalci, teoretskimi razmisleki in glasbenimi primeri pripravlja glasbeni urednik Primož Trdan.
Se zametki domače elektroakustične glasbe skrivajo v poskusih z radijsko zvočnostjo, v šumih frekvenc, v eksperimetnih radijskih iger, v širjenju zvočnosti glasbil z zvoki s trakov ali v prvih obiskih slovenskih skladateljih v tujih studijih?
V podkastu se bo v sedmih delih bo do konca leta odvil radiofonski pregled zgodovine elektroakustične in eksperimentalne glasbe z analizami del, intervjuji z več kot 30 ustvarjalci, teoretskimi razmisleki in glasbenimi primeri. Oscilacije pripravlja glasbeni urednik, muzikolog Primož Trdan.
Prvi del serije o šestih desetletjih slovenske elektroakustične in eksperimentalne glasbe
Skladatelj Dane Škerl se je po diplomi na ljubljanski Akademiji za glasbo leta 1957 izpopolnjeval v Studiu za elektronsko glasbo Zahodnega nemškega radia v Kölnu, a ni ustvaril tovrstnega dela. Pavle Merkù je leta 1960 Primožu Ramovšu pisal o radijskem predavanju o elektronski glasbi. Merkùja filozofija nove glasbe ni prepričala, Ramovš pa je začel iskati način, da bi se preizkusil v novem načinu skladanja. Naslednje leto je prislonil mikrofon priročnega magnetofona k radijskemu zvočniku, posnel spreminjanje frekvenc in zanimive dele v svoj katalog del zabeležil kot dve Konkretni študiji za magnetofonski trak. Trakova sta izgubljena, se pa Študij spominja Janez Matičič, ki je v začetku šestdesetih let postal član skupine za glasbene raziskave GRM pri Francoskem radiu in do konca sedemdesetih let ustvaril prvi obsežnejši opus elektroakustične glasbe med slovenskimi ustvarjalci. Darijan Božič je ravno v tistih letih začel eksperimentirati z magnetofonskimi trakovi, generatorji zvoka, glasbili in igralci ter v dramskem studiu Radia Ljubljana leta 1963 ustvaril delo Trije dnevi Ane Frank, hibrid eksperimentalne radijske igre, komorne in elektronske glasbe.
Med elektroakustično glasbo, zvočnimi eksperimenti in radijskim medijem obstajajo tesne vezi, ki jih bomo odkrivali v prvih oddajah v seriji Oscilacije. V sedmih Arsovih art ateljejih se bodo oddaje zvrstile ob sredinih večerih do konca leta. Radiofonski pregled zgodovine elektroakustične in eksperimentalne glasbe z analizami del, intervjuji z več kot 30 ustvarjalci, teoretskimi razmisleki in glasbenimi primeri pripravlja glasbeni urednik Primož Trdan.
Rojstvo glasovnih eksperimentov in zvočne poezije iz duha fonografije. Cikel Oscilacije o šestih desetletjih slovenske elektroakustične in eksperimentalne glasbe povzema zadnje desetletje zvočnih iskanj v štirih tematskih podkastih. V fokusu zadnjega pogleda v najbližje obdobje in hkrati zaključka celotne serije sta glas in zvočna poezija v zadnjem desetletju domače ustvarjalnosti. O svoji glasbi razmišljajo Irena Z. Tomažin, Tomaž Grom in Blaž Božič alias SsmKOSK.
20 min • 24. 03. 2021
Skozi šestdeseta leta nazaj v prihodnost. Cikel Oscilacije o šestih desetletjih slovenske elektroakustične in eksperimentalne glasbe povzema zadnje desetletje zvočnih iskanj v štirih tematskih podkastih. Tokrat se osredotočamo na ponovna odkrivanja ter nova premišljevanja rabe modularnih sintetizatorjev ter na drugi strani poseganja v elektronska vezja naprav.. O svoji glasbi razmišljajo Robertina Šebjanič, Ida Hiršenfelder, Jaka Berger, Staš Vrenko, Vitja Balžalorsky in Domen Gnezda.
50 min • 24. 02. 2021
Vračamo se v zvočna okolja, terensko snemanje. Cikel Oscilacije o šestih desetletjih slovenske elektroakustične in eksperimentalne glasbe povzema zadnje desetletje zvočnih iskanj v štirih tematskih podkastih. Tokrat se osredotočamo na današnje kreativne premisleke zvoka prostora. O svoji glasbi razmišljajo Jaka Berger, Staš Vrenko, Boštjan Leskovšek, Robertina Šebjanič in Ida Hiršenfelder.
29 min • 12. 02. 2021
Od žive elektronike in akademije do glasbil v stiku z zvočnim in družbenim okoljem. Cikel Oscilacije o šestih desetletjih slovenske elektroakustične in eksperimentalne glasbe povzema zadnje desetletje zvočnih iskanj v štirih tematskih podkastih. Tokrat se osredotočamo na pojem instrument – kako so skladatelji v zadnjem desetletju širili zven glasbil, izvedbo, performans z njimi, kako so instrument presegali in ga vtkali v širši kontekst elektronskih zvokov, algoritemskih situacij in najdene zvočnosti. O svoji glasbi razmišljajo Matej Bonin, Vasja Progar, Petra Strahovnik, Simon Penšek, Mauricio Valdés, Primož Sukič in Nina Dragičević.
47 min • 05. 02. 2021
Elektroakustika v novem tisočletju. Cikel Oscilacije o šestih desetletjih slovenske elektroakustične in eksperimentalne glasbe tokrat nadaljujemo ob koncu devetdesetih let in pri skladateljih, ki se v času dostopnih digitalnih avdio delovnih postaj niso več soočali z izzivi sestavljanja lastne opreme, kot je to veljalo za prejšnjo ustvarjalno generacijo. V kratkem času so lahko preizkusili različne tehnike od skladanja fiksiranih del do dela z živo elektroniko, instalacijske in performativne forme ali elektroakustično improvizacijo. O svojem delu v tem času razmišljajo Gregor Pirš, Mihael Paš, Bojana Šaljić Podešva, Klemen Veber, Brane Zorman, Peter Šavli, Vito Zuraj, Tao G. Vrhovec Sambolec, Miha Ciglar, Maja Osojnik in Tomaž Grom.
89 min • 24. 12. 2020
