Iskanje
51 min • 10. 04. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
51 min • 10. 04. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Zgodba o Orfeju in Evridiki je navdihnila številne ugledne skladatelje, med njimi tudi Jevstigneja Ipatjeviča Fomina, ki je napisal glasbo za melodramo Jakova Borisoviča Knjažnina Orfej in Evridika; in glede na to, da ima (za razliko od Monteverdijevega Orfeja in Gluckovih Orfeja in Evridike) tragičen konec, je Fomin ustvaril glasbo, polno silovitega patosa in dramatičnosti.
Zgodba o Orfeju in Evridiki je navdihnila številne ugledne skladatelje, med njimi tudi Jevstigneja Ipatjeviča Fomina, ki je napisal glasbo za melodramo Jakova Borisoviča Knjažnina Orfej in Evridika; in glede na to, da ima (za razliko od Monteverdijevega Orfeja in Gluckovih Orfeja in Evridike) tragičen konec, je Fomin ustvaril glasbo, polno silovitega patosa in dramatičnosti.
Za Respighijevo deveto in hkrati zadnjo opero s podnaslovom Historija v enem dejanju in treh trenutkih je libretist Claudio Guastalla kot predlogo sprva izbral Shakespearjevo poemo, potem pa se je vendarle odločil za antični izvirnik Tita Livija; ta se mu je zdel močan in skrajno dramatičen, zato je bil med prevajanjem silno previden in natančen, da ga ne bi pokvaril, in tako mu je pisanje libreta vzelo več časa, kot ga je Respighi potreboval za glasbo. Skladatelj si je prizadeval za absolutno preprostost, kar je pomenilo glasbo očistiti vsega odvečnega, orkestrsko spremljavo skrčiti na minimum ter pokazati, kaj je mogoče ustvariti s skrajno ekonomičnimi sredstvi.
59 min • 05. 02. 2026
Mladi Richard Wagner je zelo dobro zaznal potencial francoske velike opere, zato jo je sprejel z odprtimi rokami. Leta 1838 se je odločil, da bo »z razkošno ekstravaganco presegel vse dotedanje primere«, in do novembra leta 1840 je končal svojega Rienzija.
60 min • 29. 01. 2026
Leto 1828 je pomemben mejnik v zgodovini glasbe, saj je takrat oder zasedla »pionirka« povsem nove operne zvrsti, tako imenovana vélika opera. Tovrstna dela imajo štiri ali pet dejanj, ki slikajo romantično ljubezen in strast na ozadju zgodovinskih dogodkov, sestavna elementa operne fabule sta mimika in gestikulacija, obsežen orkester in množični zbori pa so generatorji popularnih melodij.
60 min • 22. 01. 2026
V človeškem telesu ni nobena celica starejša od 10 let. Nekatere imajo še krajšo življenjsko dobo: celice, ki obdajajo želodec, »živijo« pet dni, naši eritrociti se obnovijo po približno 120-ih dneh, vrhnja plast kože pa vsaka dva tedna; tudi tkivo in kosti so v nenehni fazi obnavljanja, pri čemer ves čas izdelujejo bolj ali manj natančne kopije sebe. In ker to velja tudi za možganske celice, ni prav nič presenetljivo, da je naš spomin bolj ali manj nezanesljiva zadeva. Tudi Verdijev spomin ni bil izjema.
59 min • 15. 01. 2026
