Ko se je 14. julija leta 1789 s padcem Bastilje začela francoska buržoazna revolucija, si ni mogel nihče predstavljati, kakšno vlogo bo v dramatičnih dogodkih, ki so sledili, odigrala opera, kajti do tedaj bi jo stežka označili za popularno demokratično obliko zabave, saj je bila (logično) namenjena plemstvu in aristokraciji – ta dva družbena sloja sta namreč sestavljala najvplivnejši del občinstva. Res pa je tudi, da je še pred izbruhom revolucije vendarle bilo tudi nekaj znamenj, da se zadeve obračajo; v 70ih in 80ih letih 18. stoletja so skladatelji in libretisti namenjali vse več zanimanja za meščanske téme, ki so jih črpali iz popularnega žanra Comédie larmoyante.
Iskanje
