Medtem ko so nekateri drugi slovanski narodi že ustvarili in razvili nacionalno opero, se je v tridesetih letih 19. stoletja gledališka umetnost v Srbiji šele začela, čas za opero pa je bil zrel še pozneje, šele v prvem desetletju 20. stoletja. Pot do nje so tlakovale spevoigre, in ker je bila njihova snov ali domoljubna ali je temeljila na ljudskem izročilu zgodb iz ruralnega življenja, je ta nacionalni element skladatelje tako rekoč prisilil, da so se pri komponiranju oprli tudi na ljudsko melodiko. Željo intelektualcev, da bi tudi v Beogradu ustanovili nacionalno gledališče, so krepila pogosta gostovanja gledališča iz Pančeva, Nemškega gledališča in Srbskega narodnega gledališča iz Novega Sada. Njihova prizadevanja so se uresničila leta 1868, operno produkcijo beograjskega Narodnega gledališča pa zaznamujeta dve obdobji: prvo, med letoma 1882 in 1903, ter drugo, od leta 1903 do začetka prve svetovne vojne.
Iskanje
