Iskanje
33 min • 15. 11. 2016
Prihajajoči teden je še eden v vrsti tistih, ko bi se gledališki kritiki, a tudi drugi, ki imajo radi dobre predstave ter premiere, najraje pomnožili, da bi si, na primer, v enem večeru, lahko ogledali več dogodkov. V oddaji Oder izpostavljamo tri dogodke, ki sicer niso premiere, vendar gre predvsem za enkratne dogodke znotraj trajajočih procesov ustvarjalnih kolektivov. Prvi, na katerega želimo opozoriti je tehnoburleska Tatovi podob, ki jo ustvarja kolektiv Feminalz.
Pri ustvarjanju predstave Bolj čudno od raja sta se na pobudo Marka Požlepa pridružila pianist Igor Feketija ter režiser Jure Novak. Predstava je polna sentimenta, iz katerega vse izhaja in se vanj vrača. Ta hkrati predstavlja plodno podlago za potopitev v lasten spomin, izkušnje in druge osebne zapise, preko katerih se odpirajo vprašanj o bitju in bivanju. Po eni izmed ponovitev smo se pogovarjali z Markom Požlepom in Igorjem Feketijo.
Sredi tedna v Stari mesti elektrarni – Elektro Ljubljana poseben dogodek predstavlja produkcijska hiša Pekinpah. Znani in uveljavljeni producent najavlja dogodek z naslovom: Prva Pekinpahova uprizoritvena razstava s premiero Ane Romih. Dogajanje bo podrobneje predstavil Žiga Predan. V oddaji Oder, oddaji o sočasnem gledališču, v torek po 14.uri. vabimo vas k poslušanju!
Prihajajoči teden je še eden v vrsti tistih, ko bi se gledališki kritiki, a tudi drugi, ki imajo radi dobre predstave ter premiere, najraje pomnožili, da bi si, na primer, v enem večeru, lahko ogledali več dogodkov. V oddaji Oder izpostavljamo tri dogodke, ki sicer niso premiere, vendar gre predvsem za enkratne dogodke znotraj trajajočih procesov ustvarjalnih kolektivov. Prvi, na katerega želimo opozoriti je tehnoburleska Tatovi podob, ki jo ustvarja kolektiv Feminalz.
Pri ustvarjanju predstave Bolj čudno od raja sta se na pobudo Marka Požlepa pridružila pianist Igor Feketija ter režiser Jure Novak. Predstava je polna sentimenta, iz katerega vse izhaja in se vanj vrača. Ta hkrati predstavlja plodno podlago za potopitev v lasten spomin, izkušnje in druge osebne zapise, preko katerih se odpirajo vprašanj o bitju in bivanju. Po eni izmed ponovitev smo se pogovarjali z Markom Požlepom in Igorjem Feketijo.
Sredi tedna v Stari mesti elektrarni – Elektro Ljubljana poseben dogodek predstavlja produkcijska hiša Pekinpah. Znani in uveljavljeni producent najavlja dogodek z naslovom: Prva Pekinpahova uprizoritvena razstava s premiero Ane Romih. Dogajanje bo podrobneje predstavil Žiga Predan. V oddaji Oder, oddaji o sočasnem gledališču, v torek po 14.uri. vabimo vas k poslušanju!
Na pobudo Društva za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk je Vlada Republike Slovenije letošnje leto razglasila za leto Zofke Kveder, saj letos obeležujemo stoto obletnico smrti te pronicljive pisateljice, novinarke, prevajalke, urednice in kulturne posrednice. Pisala je tudi dramska besedila: njen opus obsega sedem enodejank (Tuje oči, Zimsko popoldne, Pri branjevki, Strti, Ljubezen; Pijanec, Egoizem) in dve štiridejanki (Pravica do življenja in Amerikanci). O avtoričinem ustvarjanju na področju dramksega pisanja smo se pogovarjali z doktorico Matejo Pezdirc Bartol, literarno zgodovinarko in redno profesorico za slovensko književnost na oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
29 min • 03. 02. 2026
Bor Ravbar je mlad gledališki režiser, ki je v času svojega študija nase opozóril že z uprizoritvijo Strah in beda, ki je nastala po motivih Brechtovih besedil in bila uvrščena v študentski program 57. Festivala Borštnikovo srečanje. Prav tako je še kot študent v Gledališču Glej režiral svojo prvo profesionalno predstavo po besedilu Nine Kuclar Stiković: deklici, s katero so se uvrstili v spremljevalni program 54. Tedna slovenske drame. Bor Ravbar je bil tudi član uredništva Akademijskega lista, strokovne študentske publikacije za področje gledališča in filma, deloval je tudi kot oblikovalec luči, najbolj izpostavljeni sta bili uprizoritvi Žene v testu Žive Bizovičar in Agmisterij Klemna Kováčiča. V Mini teatru je režiral avtorski projekt Sanjači ali ljubezenska zgodba v revoluciji, lansko leto se je v avtorskem projektu Kje mi živimo ukvarjal s stanovanjsko problematiko v Sloveniji, pred kratkim pa je na odru Prešernovega gledališča Kranj režiral in skupaj z Varjo Hrvatin ustvaril avtorski projekt In mnogi drugi …Vabljeni k poslušanju!
40 min • 26. 01. 2026
»Le malokateri režiser je zarezal tako ostre sledove v razvoju neke gledališke hiše, kakor velja to posebej za delo Bojana Stupice v ljubljanski Drami,« je med drugim zapisal Dušan Moravec leta 1971 v publikaciji Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja. Bojan Stupica se v gledališko zgodovino vpisuje kot režiser in igralec, obenem pa tudi kot arhitekt, ki je uprizoritve umeščal v izvirne odrske prostore. Največji del svojega časa in ustvarjalnih sil je namenil beograjskim in še nekaterim jugoslovanskim gledališčem, pa tudi odrom velikih evropskih središč. S Slovenijo in z Ljubljano ga vežejo po prvih eksperimentalnih nastopih in po prvem, nekajmesečnem angažmaju v Mariboru, le tri kratka obdobja rednega dela v ljubljanski Drami: mladostna gledališka leta, prva sezona v času okupacije in prvi dve po osvobojditvi, ko je bil leto dni tudi ravnatelj osrednjega slovenskega gledališča, med drugim zapiše Dušan Moravec, že med vojno pa je izdelal tudi načrt za prenovo in dozidavo gledališke stavbe. Po drugi svetovni vojni je sodeloval pri oblikovanju Akademije za igralsko umetnost in na njej predaval osnove dramske igre in režije. Poučeval je tudi na gledaliških akademijah v Beogradu in Zagrebu. O delu Bojana Stupice, ki je bil v celoti gledališki človek, saj je bil v mariborski in ljubljanski Drami pred vojno angažiran kot igralec, režiser in scenograf, v slovenskih gledališčih, kot ga je teatrološko in zgodovinsko popisal Dušan Moravec, se bomo posvetili v dveh zaporednih oddajah. Vabimo vas k poslušanju!
46 min • 13. 01. 2026
Tatjana Ažman letos praznuje trideset let ustvarjanja v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je leta 2015 prejela naziv priznane dramaturginje za področje opere in baleta. Je osebnost številnih teatroloških vlog, saj gledališče raziskuje in soustvarja v najrazličnejših dimenzijah. Njeno delo povezuje teorijo, dramatiko, pedagoško delo in kulturno diplomacijo, spremljajo pa ga razgledanost, predanost in mednarodna prepoznavnost. V drugem delu oddaje smo se posvetili njenemu unikatnemu delovanju na področju kulturne diplomacije izven slovenskih in evropskih meja.
27 min • 06. 01. 2026
Tatjana Ažman letos praznuje trideset let ustvarjanja v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je leta 2015 prejela naziv priznane dramaturginje za področje opere in baleta. Je osebnost številnih teatroloških vlog, saj gledališče raziskuje in soustvarja v najrazličnejših dimenzijah. Njeno delo povezuje teorijo, dramatiko, pedagoško delo in kulturno diplomacijo, spremljajo pa ga razgledanost, predanost in mednarodna prepoznavnost. V prvem delu oddaje smo se z gostjo pogovarjali o njeni dramaturški poti in delu v matični operni hiši pa tudi nalogah in poslanstvu dramaturginje.
24 min • 30. 12. 2025
