Iskanje
Duncan Macmillan: VSE SIJAJNE STVARI
Soavtor JONNY DONAHOE
Naslov izvirnika Every Brilliant Thing
Prva slovenska uprizoritev
Prevajalec Uroš Fürst
Režiserka Nataša Barbara Gračner
Asistent režiserke Dimitrij Gračner
Scenografinja Sara Slivnik
Avtor glasbe Martin Vogrin*
Lektorica Tatjana Stanič
Učitelj klavirja Joži Šalej
Strokovni sodelavec Borut Škodlar (psihiater)
Zdaj pa pogled v gledališče: natančneje v Malo dramo Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani. Tam je bila sinoči premiera in prva slovenska uprizoritev drame Vse sijanje stvari Duncana Macmillana (izg.: dánk?na m?kmíl?na), sodobnega britanskega dramatika, ki ga še dobro pomnimo po igri Pljuča v režiji Žige Divjáka, uprizorjeni v Mali drami pred dvema letoma. Ta je tematizirala ekologijo, Vse sijajne stvari pa so drama o samomoru. Prevedel jo je Uroš Fürst, ki ob režijskem vodstvu Nataše Barbare Gračner odigra tudi vlogo pripovedovalca. Vse sijane stvari si je ogledala Tadeja Krečič:
Mala drama SNG Drama Ljubljana / Premiera: 5. 11. 2021
Ob vhodu v črno dvorano s stoli in mizicami, tudi na prostoru odra, gledalec nemudoma dojame, da vstopa v drugače zasnovan gledališki dogodek kot sicer. Uroš Fürst, pripovedovalec, pozdravlja gledalce in jih povabi k sodelovanju; nastane skupinski projekt, ki bistveno sloni na odzivih publike. Vendar ima približevanje različnim žanrskim opredelitvam takega interaktivnega dogodka en sam namen: posredovati gledalcem občutek o tem, kaj se dogaja v notranjosti otroka, fanta, moškega, ki ima samomorilno mater. Vse sijanje stvari so namreč tisti navdušujoči predmeti, pojavi, doživljaji, ki jih pripovedovalec od otroštva naprej zapisuje na seznam, s katerim bi mamo prepričal, da je vredno živeti. Seznam je naključen in podvržen spremembam, vendar ima kljub temu, da samomora ne more preprečiti, bistveno vlogo prav v življenju pripovedovalca samega.
Predstava Vse sijane stvari zvesto in tako rekoč v celoti sledi didaskalijam in besedilu Duncana Macmillana. Kolikor deluje lahkotno, spontano in prepuščeno naključjem, pa zahteva od pripovedovalca Uroša Fürsta izjemno spretnost prehajanja od komunikacije s publiko k interpretaciji lika v zapletenih stanjih skrajnjih travm, kar pa mu uspe do te mere, da bi ena izmed gledalk na generalki predstavo samo dodala na seznam vseh sijajnih stvari.
Duncan Macmillan: VSE SIJAJNE STVARI
Soavtor JONNY DONAHOE
Naslov izvirnika Every Brilliant Thing
Prva slovenska uprizoritev
Prevajalec Uroš Fürst
Režiserka Nataša Barbara Gračner
Asistent režiserke Dimitrij Gračner
Scenografinja Sara Slivnik
Avtor glasbe Martin Vogrin*
Lektorica Tatjana Stanič
Učitelj klavirja Joži Šalej
Strokovni sodelavec Borut Škodlar (psihiater)
Zdaj pa pogled v gledališče: natančneje v Malo dramo Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani. Tam je bila sinoči premiera in prva slovenska uprizoritev drame Vse sijanje stvari Duncana Macmillana (izg.: dánk?na m?kmíl?na), sodobnega britanskega dramatika, ki ga še dobro pomnimo po igri Pljuča v režiji Žige Divjáka, uprizorjeni v Mali drami pred dvema letoma. Ta je tematizirala ekologijo, Vse sijajne stvari pa so drama o samomoru. Prevedel jo je Uroš Fürst, ki ob režijskem vodstvu Nataše Barbare Gračner odigra tudi vlogo pripovedovalca. Vse sijane stvari si je ogledala Tadeja Krečič:
Mala drama SNG Drama Ljubljana / Premiera: 5. 11. 2021
Ob vhodu v črno dvorano s stoli in mizicami, tudi na prostoru odra, gledalec nemudoma dojame, da vstopa v drugače zasnovan gledališki dogodek kot sicer. Uroš Fürst, pripovedovalec, pozdravlja gledalce in jih povabi k sodelovanju; nastane skupinski projekt, ki bistveno sloni na odzivih publike. Vendar ima približevanje različnim žanrskim opredelitvam takega interaktivnega dogodka en sam namen: posredovati gledalcem občutek o tem, kaj se dogaja v notranjosti otroka, fanta, moškega, ki ima samomorilno mater. Vse sijanje stvari so namreč tisti navdušujoči predmeti, pojavi, doživljaji, ki jih pripovedovalec od otroštva naprej zapisuje na seznam, s katerim bi mamo prepričal, da je vredno živeti. Seznam je naključen in podvržen spremembam, vendar ima kljub temu, da samomora ne more preprečiti, bistveno vlogo prav v življenju pripovedovalca samega.
Predstava Vse sijane stvari zvesto in tako rekoč v celoti sledi didaskalijam in besedilu Duncana Macmillana. Kolikor deluje lahkotno, spontano in prepuščeno naključjem, pa zahteva od pripovedovalca Uroša Fürsta izjemno spretnost prehajanja od komunikacije s publiko k interpretaciji lika v zapletenih stanjih skrajnjih travm, kar pa mu uspe do te mere, da bi ena izmed gledalk na generalki predstavo samo dodala na seznam vseh sijajnih stvari.
Piše: Klemen Golner Prebral: Renato Horvat Dan po tem, ko so podelili nagrade na drugem mednarodnem klavirskem tekmovanju v Ljubljani, je Gallusova dvorana Cankarjevega doma gostila recital Grigorija Sokolova (2. marec 2026): še en izjemen pianistični dogodek, ki je 9. Zimski festival in slovensko prestolnico spremenil v središče klavirskih navdušencev. Sokolov je koncertant legendarnih proporcij. Njegov ugled temelji na globoki umetniški integriteti, podprti z izjemno tonsko in nasploh obrtno močjo, ki ne peša kljub pianistovim 75-im letom. Za Ljubljano je izbral dve veliki sonati, kar je napovedovalo izrazito kontemplativen klavirski večer, obrnjen k velikim strukturam, stališčem, ki se izrazijo skozi razsežnosti glasbenega dela in zahtevajo brezhibno pozornost in vpletenost tako izvajalca kot poslušalcev. Primerno pridušena svetloba razprodane Gallusove dvorane je pričakala velikega pianista, ki je z natančno odmerjenimi koraki in s kratkim poklonom poosebljal osredotočenost na glasbeno potovanje, pred katerim je bil. Kot domala vsi veliki pianisti ima tudi Sokolov izjemen, njemu lasten ton. Na tipke se spušča z visoke klopi. Širok, zveneč ton – vzdignjen nad subjektivnost – je skoraj metafizičen; nikoli kot posledica dražljajev, nikoli kot odziv telesa ali kaprica sluha. Ton Sokolova je skoraj uniformiran, v službi glasbenega in hkrati ključ do umetnosti, ki nas popelje onkraj zvočne zavese. Struktura sama v glasbi nikoli ne more biti ozvočena, se pa lahko uresniči skozi zvok, a le temu redko uspe, da je ne utopi v svojem mediju. Tega se Sokolov dobro zaveda. Njegova interpretacija Beethovnove Velike sonate op. 7 in Schubertove poslednje sonate D. 960 ni temeljila na dramatskem kontrastu posameznih stavkov in tem. Prevladoval je občutek, da pianist teži k zbliževanju tematik in izraza, k velikemu loku in skoraj nezemeljski zvočni distanci. Tam, kjer bi se lahko pomudil ob lirični lepoti, je gledal naprej in se hkrati ni dal spodnesti močnim tragičnim krikom pri Schubertu ter Beethovnovi samozavestni moči. Beethovnove Bagatele op. 133 na koncu prvega dela in šest dodatkov, s katerimi je Grigorij Sokolov sklenil recital, so bili pod vplivom velikih sonat. V zadnjem dodatku – Silotijevi priredbi Bachovega preludija, smo lahko zaslišali pianistov osebni vzdih, medtem ko je duh izvedbe recitala tiho priplaval za nami dolgo po tem, ko smo že zapustili koncertno dvorano.
4 min • 11. 03. 2026
Slovensko narodno gledališče Maribor je na domačem odru predstavilo svetovno premiero novega dramskega baleta Tramvaj Poželenje v režiji in koreografiji Valentine Turcu. Uprizoritev po motivih znamenite drame Tennesseeja Williamsa je nastala v koprodukciji Baleta SNG Maribor in Baleta Grške nacionalne opere iz Aten, kjer bo po mariborskih ponovitvah doživela tudi svojo atensko uprizoritev. Valentina Turcu eno najbolj znanih zgodb ameriške dramatike 20. stoletja – zgodbo o iluziji, poželenju in razpadu sveta – prevaja v izrazito psihološko in čustveno nabito plesno pripoved. Svetovno prvo izvedbo baleta je domače občinstvo nagradilo z dolgim aplavzom in stoječimi ovacijami. Predstavo recenzira Katja Ogrin.
7 min • 11. 03. 2026
V Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica je v 9. marca potekal 6. koncert letošnje sezone Glasbenega abonmaja. Klavirski recital je izvedel Zoltán Fejérvári in se dotaknil občinstva z virtuoznostjo, skromnostjo in predanostjo čisti tonski umetnosti. Prispevek je pripravila Simona Moličnik
4 min • 11. 03. 2026
Piše: Sara Bartha Rijavec Bere: Bernard Stramič 4. marca so v uršulinski cerkvi Svete Trojice v Ljubljani, v sklopu tamkajšnjega Sakralnega abonmaja, prisluhnili čudovitemu baročnemu naboru skladb v izvedbah zasedbe Mittelvox Ensemble in baročnega Konsorta Mittelvox. Koncert je zvenel pod vodstvom dirigentke Mateje Černic.
10 min • 11. 03. 2026
5. marca je bil na sporedu prvi od dveh koncertnih večerov filharmoničnega cikla Same mogočne skladbe, poimenovan "Asketsko". Ob Orkestru Slovenske filharmonije je na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma kot solistka nastopila mednarodno priznana mezzosopranistka Barbara Kozélj, nastopajoče pa je vodil mladi, perspektivni dirigent Joel Sandelson. Spored: Slavko Osterc, Religioso iz Suite za orkester Gustav Mahler, Pesmi za umrlimi otroki Anton Bruckner, Simfonija št. 4 v E-duru, "Romantična"
3 min • 11. 03. 2026
