Avtorica recenzije: Andrej Rot
Bere Ivan Lotrič.
Ljubljana : Knjižna zadruga, 2018
»Spet in spet se slovensko življenje krotoviči pod tujim bičem, tokrat bičem kapitala, ki ga spet vihti brat nad bratom. Slovenska politika ostaja predvsem podaljšana roka slovenstvu sovražnih interesov, ne naše lastne volje. Bo tako ostalo tudi v prihodnje?« se sprašuje Peter Kovačič Peršin v knjigi Stopinje v pesku zgodovine. V njej je zbral eseje s področja družboslovja, literarne zgodovine in filozofije., v katerih odkriva svoj pogled na dogajanje zadnjih desetletij, ozira pa se še dlje v preteklost, ko poskuša razložiti ključne dogodke slovenske zgodovine in tudi zgodovine na Balkanu in v Evropi.
Nekdanji urednik revije in založbe 2000, avtor leposlovnih in filozofskih knjig, odlikovanec z Rožančevo nagrado je vse življenje kljuboval intelektualnim prisilam, političnim režimom in ideološkim pritiskom in v tem boju oblikoval samostojno osebnost. Peter Kovačič Peršin je netipičen avtor v slovenskem intelektualnem svetu. Spoštljiv, a brez dlak na jeziku, nepopustljiv, neposreden in iskren. Njegova avtonomnost misleca in govornika izraža podobo nenehnega ikonoklasta. Zato je že zgodaj postal neugoden avtor, ki se na vsej življenjski poti noče postrojiti, ni se vdal ne zapovedim nekdanjega enostrankarskega sistema, a tudi ne sumljivim zakonitostim v naši dozorevajoči demokratični družbi.
Neugoden je bil njegov glas konec šestdesetih let. Revija, ki ji je načeloval, v letih od 1973 do 1977 zaradi kritičnosti do družbenih pojavov ni smela izhajati, v tem času tudi ni mogel dobiti zaposlitve. S kritično distanco, ki jo je izražal, in svojim vrednotenjem tako državne politike kot smeri Katoliške cerkve je bil kljub vsemu med prvimi glasniki demokratizacije slovenske družbe. Sredi osemdesetih let je vzporedno z Novo revijo odpiral razprave o slovenskem narodnem vprašanju in prihodnosti Slovenije v krizi takratne Jugoslavije. V reviji 2000 je objavljala večina opaznejših izobražencev slovenskega javnega življenja in literarnega prostora.
V knjigi Stopinje v pesku zgodovine v uvodnih poglavjih razkriva pogled na vojno kot osnovno značilnost naše civilizacije, v treh esejih obravnava razpad Jugoslavije; nato spet v treh esejih razpravlja o usodi slovenskega človeka in naroda med osvobodilno vojno in revolucijo, o povojnem obdobju in sedanjosti. V četrtem delu prav tako v treh esejih podaja kritičen in alternativen pogled na sodobni položaj slovenske družbe, sklepno poglavje pa je namenjeno prihodnosti naše civilizacije, ki, taka, kot je, nezadržno izginja v pesku zgodovine.
Peršinovi eseji v knjigi Stopinje v pesku zgodovine so izrazito osebnoizpovedni, nagovarjajo pa vsakega bralca. Teme, ki jih odpirajo, bi bile vredne resnega vrednotenja in pogovora v družbi.
