Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.
V okviru srebrnega abonmaja je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma nedavno, 3. marca letos, nastopil nemški organist Martin Sturm. Predstavil se je z zanimivim in pestrim programom znanih in manj znanih orgelskih skladateljev, pa tudi z lastnimi improvizacijami, ter navdušil s svojo poustvarjalno močjo.
V ospredju tokratne oddaje bodo orgelske improvizacije s temo postnih protestanskih in gregorijanskih koralov. Vsak na svoj način se bosta z zvočnimi barvami in kombinacijami orgelskih registrov poigravala Kay Johannsen iz Stuttgarta in Peter Planyavsky iz Dunaja.
V Orgelsko knjigo je Olivier Messiaen povezal sedem skladb leta 1951. Nekatere skladbe je opremil z navedki iz Svetega pisma, vsem pa je dodal razlago o uporabljeni skladateljski tehniki. Cikel uvede skladba z naslovom Reprize z obratom, v njej skladatelj povezuje tri indijske ritme in jih podvaja, večkrat se v variirani ritmični obliki pojavi tudi dodekafonska tema. Sledijo Skladba v triu, Roke brezna, Ptičje petje, Skladba v triu 2, Oči v kolesih in Štiriinšestdeset dob.
Charles Marie Jean Albert Widor je ime, ki ga pozna skorajda vsak organist. Gotovo najbolj zaradi njegove priljubljene Toccate iz Simfonije št. 5 , ostala njegova orgelska dela pa so precej manj izvajana, najbolj zaradi svoje zahtevnosti. Nekatera izmed njih bodo ob njegovi letošnji 180. obletnici rojstva zato zvenela v tokratni oddaji. Kot skladatelj je Widor najbolj poznan po svojih desetih orgelskih simfonijah, poleg tega je napisal tri simfonije za orgle in orkester. Bil je tudi eden prvih, ki je za nekatere svoje orgelske skladbe uporabil izraz simfonija, pri čemer so mu bile v pomoč orgle pariškega mojstra Aristida Cavaillé-Colla, ki je gradil tako imenovane simfonične orgle, torej orgle, ki so se s svojim zvokom oz. zvočnimi barvami in deloma tudi izrazom, poskušale čimbolj približati orkestrskim barvam.