Iskanje
245 min • 07. 12. 2025
245 min • 07. 12. 2025
Predstava ob odprtju nove operne sezone 2025/2026 v Scali.
Leta 1930 je Šostakovič skupaj z mladim pisateljem in dramaturgom Aleksandrom Germanovičem Prejsom napisal libreto za opero Lady Macbeth iz Mcenskega okrožja. To je njegova druga dokončana opera, v kateri se je v glavnem oprl na povest Nikolaja Semjonoviča Leskova. Opero so prvič izvedli 22. januarja 1934 v nekdanjem Leningradu v Malem opernem gledališču – današnjem Mihájlovskem gledališču v Sankt Peterburgu. Januarska izvedba opere leta 1936, ki se jo je udeležil (in jo predčasno zapustil) Stalin, je postala politični problem, ker je v časopisu Pravda izšel razvpiti članek Zmešnjava namesto glasbe, v katerem so kritizirali Šostakovičevo delo, češ da je "v nasprotju s socialističnim realizmom", h kateremu je težila stalinistična kulturna politika. Zato so jo takoj umaknili z repertoarjev več gledališč.
Ta Šostakovičeva opera je v nedeljo, 7. decembra 2025 šele prvič otvorila sezono v milanski Scali. Prvič so jo tukaj uprizorili leta 1964. Dirigiral je Nino Sanzogno, režiser je bil Miloš Wasserbauer, v naslovni vlogi pa je pela Inge Borkh. Druga uprizoritev je bila šele leta 1992, v nepozabni produkciji Andréja Engela, pod taktirko mladega Mjung-Vun Čunga, ki bo prihodnje leto novi šef dirigent Teatra alla Scala. Njemu bo pripadla tudi čast dirigirati predstavo ob odprtju nove operne sezone prihodnje leto. Pod aktualno, tretjo produkcijo se je podpisal režiser Vasilij Barhatov, scenografijo je izdelal Zinovij Margólin, kostume je oblikovala Olga Šaišmelašvili, oblikovalec svetlobe pa Aleksander Sivaev.
Pojejo: sopranistka Sara Jakubiak (Katarina Izmajlova), Nažmidín Mavljánov (Sergej), Aleksander Róslavec (Boris Timofejevič Izmajlov), Jevgenij Akímov (Zinovij Borisovič Izmajlov), Ekaterina Sanníkova (Aksinja), Elena Maksímova (Sonjetka), Aleksander Kravec (Vaški pijanec), Oleg Budaracki (Policijski uradnik), Valerij Gilmánov (Duhovnik), Ivan Šerbátih (Delovodja), Li Huanhong (Policist), Massimiliano di Fino (Pijani gost), Vasil Solodki (Stražar), Jiři Rajniš (Hišnik), Haiyang Guo (Kočijaž) ter Antonio Murgo, Joon Ho Park in Flavio d'Ambra (Tri. e delavci). Zbor in orkester Teatra alla Scala vodi Riccardo Chailly.
Predstava ob odprtju nove operne sezone 2025/2026 v Scali.
Leta 1930 je Šostakovič skupaj z mladim pisateljem in dramaturgom Aleksandrom Germanovičem Prejsom napisal libreto za opero Lady Macbeth iz Mcenskega okrožja. To je njegova druga dokončana opera, v kateri se je v glavnem oprl na povest Nikolaja Semjonoviča Leskova. Opero so prvič izvedli 22. januarja 1934 v nekdanjem Leningradu v Malem opernem gledališču – današnjem Mihájlovskem gledališču v Sankt Peterburgu. Januarska izvedba opere leta 1936, ki se jo je udeležil (in jo predčasno zapustil) Stalin, je postala politični problem, ker je v časopisu Pravda izšel razvpiti članek Zmešnjava namesto glasbe, v katerem so kritizirali Šostakovičevo delo, češ da je "v nasprotju s socialističnim realizmom", h kateremu je težila stalinistična kulturna politika. Zato so jo takoj umaknili z repertoarjev več gledališč.
Ta Šostakovičeva opera je v nedeljo, 7. decembra 2025 šele prvič otvorila sezono v milanski Scali. Prvič so jo tukaj uprizorili leta 1964. Dirigiral je Nino Sanzogno, režiser je bil Miloš Wasserbauer, v naslovni vlogi pa je pela Inge Borkh. Druga uprizoritev je bila šele leta 1992, v nepozabni produkciji Andréja Engela, pod taktirko mladega Mjung-Vun Čunga, ki bo prihodnje leto novi šef dirigent Teatra alla Scala. Njemu bo pripadla tudi čast dirigirati predstavo ob odprtju nove operne sezone prihodnje leto. Pod aktualno, tretjo produkcijo se je podpisal režiser Vasilij Barhatov, scenografijo je izdelal Zinovij Margólin, kostume je oblikovala Olga Šaišmelašvili, oblikovalec svetlobe pa Aleksander Sivaev.
Pojejo: sopranistka Sara Jakubiak (Katarina Izmajlova), Nažmidín Mavljánov (Sergej), Aleksander Róslavec (Boris Timofejevič Izmajlov), Jevgenij Akímov (Zinovij Borisovič Izmajlov), Ekaterina Sanníkova (Aksinja), Elena Maksímova (Sonjetka), Aleksander Kravec (Vaški pijanec), Oleg Budaracki (Policijski uradnik), Valerij Gilmánov (Duhovnik), Ivan Šerbátih (Delovodja), Li Huanhong (Policist), Massimiliano di Fino (Pijani gost), Vasil Solodki (Stražar), Jiři Rajniš (Hišnik), Haiyang Guo (Kočijaž) ter Antonio Murgo, Joon Ho Park in Flavio d'Ambra (Tri. e delavci). Zbor in orkester Teatra alla Scala vodi Riccardo Chailly.
Na 2. koncertu Filharmoničnega festivala baročne glasbe z naslovom Od Italije do Švedske bo Orkester Sovenske filharmonije pod glasbenim vodstvom Marie Lindal razkrival raznolikost in bogastvo baročne Evrope. Koncertni spored, oblikovan kot glasbeno potovanje od angleške gledališke domišljije do severnjaške zadržane elegance, združuje barvite zvočne svetove. Na sporedu bodo skladbe Henryja Purcella, Pietra Locatellija in Carla Philippa Emanuela Bacha, Johana Helmicha Romana in Georga Philippa Telemanna.
106 min • 16. 01. 2026
Na sporedu sta dve komorni deli, ki razkrivata ansambelsko razsežnost pihalne in trobilne zasedbe – Brandenburški koncert št. 3 Johanna Sebastiana Bacha v priredbi za trobila Christopherja Mowata in Serenada št. 10 imenovana Gran partita Wolfganga Amadeusa Mozarta. Oba skladatelja zavzemata osrednje mesto v evropski glasbeni zgodovini, vsak kot predstavnik svojega časa in glasbenega mišljenja. Čeprav ju poleg več desetletij ločujejo različna slogovna izhodišča, ju povezuje razumevanje glasbe kot sistema odnosov med glasovi, v katerem ima ansambel ključno vlogo. Program koncerta izhaja iz te sorodnosti: baroka in klasicizma ne postavlja v opozicijo, temveč pokaže kontinuiteto ansambelskega razmišljanja skozi 18. stoletje. Johann Sebastian Bach: Brandenburški koncert št. 3 Wolfgang Amadeus Mozart: Serenada št. 10, “Gran Partita” Trobilci in pihalci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Vodstvo: Aleš Klančar, trobenta in Cristina Monticoli, oboa
70 min • 11. 01. 2026
Čudovite melodije, očarljive kolorature in virtuozni pevski ognjemet odslikavajo ljubezen in obup mladega para.
224 min • 10. 01. 2026
Balkan je stičišče različnih kultur in takšna je tudi glasba Balkana. V kotel damo dve merici hrvaškega ponosa, dodamo štiri velike žlice srbske gostoljubnosti, ščepec bosanske otožnosti in vse skupaj zmešamo z makedonsko ritmiko … Pa ne pozabimo na tri lupinice bolgarske poskočnosti! Recept, ki ima zagotovljen uspeh! Orkester Slovenske filharmonije Slaven Kulenović, dirigent Franci Krevh, povezovalec Spored: skladbe skladateljev z Balkana
47 min • 10. 01. 2026
Na uvodnem koncertu letošnjega festivala so bila na sporedu dela francoskih skladateljev, skladbe Jeana Philippa Rameauja ter dela dveh njegovih manj znanih sodobnikov, Michela Richarda de Lalanda in Jeana Féryja Rebela. Glasbeno vodstvo Orkestra Slovenske filharmonije je direktor in umetniški vodja orkestra Matej Šarc zaupal švedski violinistki in dirigentki Marii Lindal. Ta je violino najprej študirala na Kraljevem kolidžu za glasbo v Stockholmu in nato še v Londonu, kjer se je izpopolnjevala tudi v igranju baročne violine. Od leta 1994 je koncertna mojstrica Gledališča Drottningholmske palače, kjer je med letoma 2014 in 2021 zasedala tudi mesto glasbene direktorice. Leta 1998 je ustanovila orkester Rebaroque, ki se je hitro uveljavil tako na Švedskem kot tudi v mednarodnem prostoru. Spored: 1. Michel Richard de Lalande: Grande pièce royale 2. Jean Philippe Rameau: Uvertura iz komične opere Plateja, RCT 53 Contredanse en rondeau iz opere Boreada, RCT 31 Entrée za muze iz opere Boreada, RCT 31 Nevihta iz komične opere Plateja, RCT 53 Uvertura iz opere Zoroaster, RCT 62 Ples divjakov iz baletne opere Spogledljivi Indijanci, RCT 44 Tamburin I in II iz opere Dardanos, RCT 35 3. Jean Féry Rebel: Plesni značaji Elementi
108 min • 09. 01. 2026
