Iskanje
107 min • 13. 06. 2025
107 min • 13. 06. 2025
Neposredni prenos radijske igre Kapucinska grobnica po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja Josepha Rotha z Malega odra Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Osrednji junak Franc Ferdinand Trotta, po narodnosti Slovenec, interpretira ga Jure Kópušar, na ozadju svoje družinske kronike izrisuje propad nekdaj skupne domovine, mogočne avstro-ogrske monarhije, in problematični prehod v novo avstrijsko družbo v obdobju nastajajočega nacizma. V prvem delu spoznamo družino Trotta, napoveduje se začetek prve svetovne vojne, Trotto se na hitro poroči z Elisabeth Kovacs in naposled odide na fronto v Sibirijo. Drugi del pa vpeljejo konec vojne, Trottova vrnitev na Dunaj in soočenje z »novo stvarnostjo«, gostilničar Feldmann pa že nakaže prihod nacizma in s tem druge svetovne vojne. Dramatizacija romana, sicer hibrid gledališke priredbe Giacoma Pedina in Jacópa Giacomonija ter radijske Ane Kržišnik Blažica, pa kljub svoji dramski premeni v formatu radijske igre na neki način ostaja »igrani roman«; tako jo je zasnoval tudi njen režiser Klemen Markovčič. Narativni skelet so namreč misli v ospredju, aparteji, komentarji osrednjega junaka, na katerega so nanizani igrani prizori, tokrat na posnetku, kot svojevrstne digresije ‒ ti bodo za tokratni dogodek izvedeni živo. Njegova razmišljanja lahko razumemo kot preteklost, prizori so predpreteklost. V tej časovni zanki se v igri izrisuje zaton Avstro-Ogrske, entitete, ki jo danes vse bolj doživljamo kot družbeno, politično in geografsko Atlantido Evrope z začetka 20. stoletja. Igra je tako ujeta v zgodovinskem mezaninu, stari svet z vso svojo aristokratsko omikanostjo ne obstaja več, novi družbeni red pa se še ni vzpostavil. Sicer pa so v obdobju, ko vznikajo nova in nova vojna žarišča, mednarodna skupnost in njen dogovor o miru, ki ga je nazadnje sklenila pred 80 leti, pa izgublja kompas in vse bolj bledi, razmisleki o nečem, kar se nam je že zgodilo in za kar smo rekli: nikoli več, toliko pomembnejši. Naj povemo še, da je igra nastala v sklopu letošnje Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica−Gorica kot del programskega sklopa Nezmožni umreti v široki mednarodni koprodukciji: Mittelfest, SNG Nova Gorica, RAI Radio 3, RAI Furlanija - Julijska krajina in 3. program Radia Slovenija – program Ars. V igralski zasedbi pa nastopajo aktualni in nekdanji člani SNG Nova Gorica.
Prevajalca: Mira Miladinović Zalaznik, Gašper Malej
Avtorji priredbe: Giacomo Pedini, Jacopo Giacomoni, Ana Kržišnik Blažica
Režiser: Klemen Markovčič
Tonski mojster: Urban Gruden
Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko, Primož Hladnik)
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tehnična realizacija prenosa: Sonja Strenar, Urban Gruden, Miha Oblak
Franc Ferdinand Trotta – Jure Kopušar
Gospa Trotta – Ana Facchini
Grof Chojinicki – Žiga Udir
Bubi Kovacs – Andrej Zalesjak
Elizabeth Kovacs – Lara Fortuna
Gospod Kovacs – Blaž Valič
Joseph Branco Trotta – Miha Nemec
Manes Reisiger – Gorazd Jakomini
Služabnik Jacques – Ivo Barišič
Baranovič – Peter Harl
Produkcija uredništva igranega programa.
Mali oder SNG Nova Gorica, 13. junija 2025
Neposredni prenos radijske igre Kapucinska grobnica po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja Josepha Rotha z Malega odra Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Osrednji junak Franc Ferdinand Trotta, po narodnosti Slovenec, interpretira ga Jure Kópušar, na ozadju svoje družinske kronike izrisuje propad nekdaj skupne domovine, mogočne avstro-ogrske monarhije, in problematični prehod v novo avstrijsko družbo v obdobju nastajajočega nacizma. V prvem delu spoznamo družino Trotta, napoveduje se začetek prve svetovne vojne, Trotto se na hitro poroči z Elisabeth Kovacs in naposled odide na fronto v Sibirijo. Drugi del pa vpeljejo konec vojne, Trottova vrnitev na Dunaj in soočenje z »novo stvarnostjo«, gostilničar Feldmann pa že nakaže prihod nacizma in s tem druge svetovne vojne. Dramatizacija romana, sicer hibrid gledališke priredbe Giacoma Pedina in Jacópa Giacomonija ter radijske Ane Kržišnik Blažica, pa kljub svoji dramski premeni v formatu radijske igre na neki način ostaja »igrani roman«; tako jo je zasnoval tudi njen režiser Klemen Markovčič. Narativni skelet so namreč misli v ospredju, aparteji, komentarji osrednjega junaka, na katerega so nanizani igrani prizori, tokrat na posnetku, kot svojevrstne digresije ‒ ti bodo za tokratni dogodek izvedeni živo. Njegova razmišljanja lahko razumemo kot preteklost, prizori so predpreteklost. V tej časovni zanki se v igri izrisuje zaton Avstro-Ogrske, entitete, ki jo danes vse bolj doživljamo kot družbeno, politično in geografsko Atlantido Evrope z začetka 20. stoletja. Igra je tako ujeta v zgodovinskem mezaninu, stari svet z vso svojo aristokratsko omikanostjo ne obstaja več, novi družbeni red pa se še ni vzpostavil. Sicer pa so v obdobju, ko vznikajo nova in nova vojna žarišča, mednarodna skupnost in njen dogovor o miru, ki ga je nazadnje sklenila pred 80 leti, pa izgublja kompas in vse bolj bledi, razmisleki o nečem, kar se nam je že zgodilo in za kar smo rekli: nikoli več, toliko pomembnejši. Naj povemo še, da je igra nastala v sklopu letošnje Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica−Gorica kot del programskega sklopa Nezmožni umreti v široki mednarodni koprodukciji: Mittelfest, SNG Nova Gorica, RAI Radio 3, RAI Furlanija - Julijska krajina in 3. program Radia Slovenija – program Ars. V igralski zasedbi pa nastopajo aktualni in nekdanji člani SNG Nova Gorica.
Prevajalca: Mira Miladinović Zalaznik, Gašper Malej
Avtorji priredbe: Giacomo Pedini, Jacopo Giacomoni, Ana Kržišnik Blažica
Režiser: Klemen Markovčič
Tonski mojster: Urban Gruden
Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko, Primož Hladnik)
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tehnična realizacija prenosa: Sonja Strenar, Urban Gruden, Miha Oblak
Franc Ferdinand Trotta – Jure Kopušar
Gospa Trotta – Ana Facchini
Grof Chojinicki – Žiga Udir
Bubi Kovacs – Andrej Zalesjak
Elizabeth Kovacs – Lara Fortuna
Gospod Kovacs – Blaž Valič
Joseph Branco Trotta – Miha Nemec
Manes Reisiger – Gorazd Jakomini
Služabnik Jacques – Ivo Barišič
Baranovič – Peter Harl
Produkcija uredništva igranega programa.
Mali oder SNG Nova Gorica, 13. junija 2025
Na 2. koncertu Filharmoničnega festivala baročne glasbe z naslovom Od Italije do Švedske bo Orkester Sovenske filharmonije pod glasbenim vodstvom Marie Lindal razkrival raznolikost in bogastvo baročne Evrope. Koncertni spored, oblikovan kot glasbeno potovanje od angleške gledališke domišljije do severnjaške zadržane elegance, združuje barvite zvočne svetove. Na sporedu bodo skladbe Henryja Purcella, Pietra Locatellija in Carla Philippa Emanuela Bacha, Johana Helmicha Romana in Georga Philippa Telemanna.
106 min • 16. 01. 2026
Na sporedu sta dve komorni deli, ki razkrivata ansambelsko razsežnost pihalne in trobilne zasedbe – Brandenburški koncert št. 3 Johanna Sebastiana Bacha v priredbi za trobila Christopherja Mowata in Serenada št. 10 imenovana Gran partita Wolfganga Amadeusa Mozarta. Oba skladatelja zavzemata osrednje mesto v evropski glasbeni zgodovini, vsak kot predstavnik svojega časa in glasbenega mišljenja. Čeprav ju poleg več desetletij ločujejo različna slogovna izhodišča, ju povezuje razumevanje glasbe kot sistema odnosov med glasovi, v katerem ima ansambel ključno vlogo. Program koncerta izhaja iz te sorodnosti: baroka in klasicizma ne postavlja v opozicijo, temveč pokaže kontinuiteto ansambelskega razmišljanja skozi 18. stoletje. Johann Sebastian Bach: Brandenburški koncert št. 3 Wolfgang Amadeus Mozart: Serenada št. 10, “Gran Partita” Trobilci in pihalci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Vodstvo: Aleš Klančar, trobenta in Cristina Monticoli, oboa
70 min • 11. 01. 2026
Čudovite melodije, očarljive kolorature in virtuozni pevski ognjemet odslikavajo ljubezen in obup mladega para.
224 min • 10. 01. 2026
Balkan je stičišče različnih kultur in takšna je tudi glasba Balkana. V kotel damo dve merici hrvaškega ponosa, dodamo štiri velike žlice srbske gostoljubnosti, ščepec bosanske otožnosti in vse skupaj zmešamo z makedonsko ritmiko … Pa ne pozabimo na tri lupinice bolgarske poskočnosti! Recept, ki ima zagotovljen uspeh! Orkester Slovenske filharmonije Slaven Kulenović, dirigent Franci Krevh, povezovalec Spored: skladbe skladateljev z Balkana
47 min • 10. 01. 2026
Na uvodnem koncertu letošnjega festivala so bila na sporedu dela francoskih skladateljev, skladbe Jeana Philippa Rameauja ter dela dveh njegovih manj znanih sodobnikov, Michela Richarda de Lalanda in Jeana Féryja Rebela. Glasbeno vodstvo Orkestra Slovenske filharmonije je direktor in umetniški vodja orkestra Matej Šarc zaupal švedski violinistki in dirigentki Marii Lindal. Ta je violino najprej študirala na Kraljevem kolidžu za glasbo v Stockholmu in nato še v Londonu, kjer se je izpopolnjevala tudi v igranju baročne violine. Od leta 1994 je koncertna mojstrica Gledališča Drottningholmske palače, kjer je med letoma 2014 in 2021 zasedala tudi mesto glasbene direktorice. Leta 1998 je ustanovila orkester Rebaroque, ki se je hitro uveljavil tako na Švedskem kot tudi v mednarodnem prostoru. Spored: 1. Michel Richard de Lalande: Grande pièce royale 2. Jean Philippe Rameau: Uvertura iz komične opere Plateja, RCT 53 Contredanse en rondeau iz opere Boreada, RCT 31 Entrée za muze iz opere Boreada, RCT 31 Nevihta iz komične opere Plateja, RCT 53 Uvertura iz opere Zoroaster, RCT 62 Ples divjakov iz baletne opere Spogledljivi Indijanci, RCT 44 Tamburin I in II iz opere Dardanos, RCT 35 3. Jean Féry Rebel: Plesni značaji Elementi
108 min • 09. 01. 2026
