»Ne komponiram s toni, pač pa z zvoki,« je o pričujoči skladbi zapisal Gérard Grisey. Celih enajst let je nastajalo epohalno delo, ki temelji na značilnostih zvoka samega in njegovem učinku na človeške čute. S pomočjo zvočne analize in posledično spoznavanja spektra alikvotnih tonov določenih zvokov je skladatelj dosegel nove zvočne barve in strukture, ki iz lastnih fizikalnih zakonitosti vplivajo na potek glasbe, torej tudi na obliko. Skladba se izmika predsodkom o tem, kakšna bi morala biti, saj se skladatelj v svojem »velikem laboratoriju« bolj kot kdorkoli posveti navadam poslušanja glasbe. Le redko je izvedena v celoti, v Sloveniji je bila kot takšna izvedena prvič.
Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Bas Wiegers, violist Garth Knox
Iskanje
