Iskanje
42 min • 04. 12. 2019
Neposredni prenos plenarnega predavanja Ervina Hladnika Milharčiča s Kulturnega bazarja v regiji iz Nove Gorice.
Vsa kultura je naša kultura uvodno predavanje z razpravo na Kulturnem bazarju v regiji. Predava Ervin Hladnik Milharčič, novinar časopisa Dnevnik, esejist, kolumnist in pisatelj Ervin Hladnik Milharčič govori o kulturi, ki jo človek nosi s seboj v srečanjih s kulturami drugih. Spremlja ga vse, kar je v odraščanju vzel za svoje in skozi delo drugih oblikoval svoj pogled na svet. Vsa glasba, ki je postala njegova, njegove pesmi, slike, arhitektura, filmi in vsi njegovi romani so del govorice, s katero se predstavlja drugim. Jeziki, ki se jih je naučil, in tudi tisti, ki se jih ni, so njegova kultura. Zagotovo ga bo pot zanesla daleč in v kraje, ki veljajo za domovine drugih kultur. »Vi ste pa drugačni,« bo pogosto prvi odziv na srečanje v nepoznanem jeziku in v tujih krajih. »Imate drugo kulturo.« Namesto da bi se veselil tega, kako je tudi on drugačen, pa bo hitro presenečen, ker bo videl, da so povsod po svetu prebrali tudi njegove knjige, videli njegove filme in poslušajo tudi njegovo glasbo. Naša kultura je pogosto tudi njihova, srečanja med njimi pa, če ne drugega, povzročijo simpatične nesporazume. Vedno nam omogočijo, da razumemo kraje, v katerih smo se znašli, in ljudi, ki tam živijo. Predvsem kulture odraščanja v našem svetu črpajo iz skupnih virov. Pogosto je dovolj, če učitelji in vzgojitelji pokažejo, kako veliko jih je in kakšne pustolovščine se tam ponujajo.
Urednik prenosa: Klemen Markovčič
Tehnična realizacija: Vjekoslav Mikez in Milan Zrimšek
Organizacija: Grega Peterka
Redkcija na programu: Tina Ogrin
Produkcija 3. program Radia Slovenija - ARS
December, 2019
Novinar časopisa Dnevnik, esejist, kolumnist in pisatelj Ervin Hladnik Milharčič o kulturi, ki jo človek nosi s seboj v srečanjih s kulturami drugih
Ervin Hladnik Milharčič skoraj štirideset let živi od pisanja za časopise. Pisal je za Mladino, Züricher Anzeiger, Du, Delo, Al Ahram, sedaj pa je kolumnist pri Dnevniku. V osemdesetih letih je za Mladino poročal o politični dinamiki, ki je pripeljala do razpada Jugoslavije, v prvi polovici devetdesetih pa o vojnah, ki so jo razdejale. Deset let je preživel na Bližnjem vzhodu in v Združenih državah Amerike, kjer je bil dopisnik iz Kaira, Jeruzalema in New Yorka. V zadnjih letih je poročal iz Irana, krajev arabske pomladi in iz Ukrajine v času revolucije in ruske zasedbe. Objavil je nekaj knjig, med katerimi Pot na Orient govori o nenavadnih srečanjih naših kultur.
Vsa kultura je naša kultura uvodno predavanje z razpravo na Kulturnem bazarju v regiji. Predava Ervin Hladnik Milharčič, novinar časopisa Dnevnik, esejist, kolumnist in pisatelj Ervin Hladnik Milharčič govori o kulturi, ki jo človek nosi s seboj v srečanjih s kulturami drugih. Spremlja ga vse, kar je v odraščanju vzel za svoje in skozi delo drugih oblikoval svoj pogled na svet. Vsa glasba, ki je postala njegova, njegove pesmi, slike, arhitektura, filmi in vsi njegovi romani so del govorice, s katero se predstavlja drugim. Jeziki, ki se jih je naučil, in tudi tisti, ki se jih ni, so njegova kultura. Zagotovo ga bo pot zanesla daleč in v kraje, ki veljajo za domovine drugih kultur. »Vi ste pa drugačni,« bo pogosto prvi odziv na srečanje v nepoznanem jeziku in v tujih krajih. »Imate drugo kulturo.« Namesto da bi se veselil tega, kako je tudi on drugačen, pa bo hitro presenečen, ker bo videl, da so povsod po svetu prebrali tudi njegove knjige, videli njegove filme in poslušajo tudi njegovo glasbo. Naša kultura je pogosto tudi njihova, srečanja med njimi pa, če ne drugega, povzročijo simpatične nesporazume. Vedno nam omogočijo, da razumemo kraje, v katerih smo se znašli, in ljudi, ki tam živijo. Predvsem kulture odraščanja v našem svetu črpajo iz skupnih virov. Pogosto je dovolj, če učitelji in vzgojitelji pokažejo, kako veliko jih je in kakšne pustolovščine se tam ponujajo.
Neposredni prenos plenarnega predavanja Ervina Hladnika Milharčiča s Kulturnega bazarja v regiji iz Nove Gorice.
Vsa kultura je naša kultura uvodno predavanje z razpravo na Kulturnem bazarju v regiji. Predava Ervin Hladnik Milharčič, novinar časopisa Dnevnik, esejist, kolumnist in pisatelj Ervin Hladnik Milharčič govori o kulturi, ki jo človek nosi s seboj v srečanjih s kulturami drugih. Spremlja ga vse, kar je v odraščanju vzel za svoje in skozi delo drugih oblikoval svoj pogled na svet. Vsa glasba, ki je postala njegova, njegove pesmi, slike, arhitektura, filmi in vsi njegovi romani so del govorice, s katero se predstavlja drugim. Jeziki, ki se jih je naučil, in tudi tisti, ki se jih ni, so njegova kultura. Zagotovo ga bo pot zanesla daleč in v kraje, ki veljajo za domovine drugih kultur. »Vi ste pa drugačni,« bo pogosto prvi odziv na srečanje v nepoznanem jeziku in v tujih krajih. »Imate drugo kulturo.« Namesto da bi se veselil tega, kako je tudi on drugačen, pa bo hitro presenečen, ker bo videl, da so povsod po svetu prebrali tudi njegove knjige, videli njegove filme in poslušajo tudi njegovo glasbo. Naša kultura je pogosto tudi njihova, srečanja med njimi pa, če ne drugega, povzročijo simpatične nesporazume. Vedno nam omogočijo, da razumemo kraje, v katerih smo se znašli, in ljudi, ki tam živijo. Predvsem kulture odraščanja v našem svetu črpajo iz skupnih virov. Pogosto je dovolj, če učitelji in vzgojitelji pokažejo, kako veliko jih je in kakšne pustolovščine se tam ponujajo.
Urednik prenosa: Klemen Markovčič
Tehnična realizacija: Vjekoslav Mikez in Milan Zrimšek
Organizacija: Grega Peterka
Redkcija na programu: Tina Ogrin
Produkcija 3. program Radia Slovenija - ARS
December, 2019
Novinar časopisa Dnevnik, esejist, kolumnist in pisatelj Ervin Hladnik Milharčič o kulturi, ki jo človek nosi s seboj v srečanjih s kulturami drugih
Ervin Hladnik Milharčič skoraj štirideset let živi od pisanja za časopise. Pisal je za Mladino, Züricher Anzeiger, Du, Delo, Al Ahram, sedaj pa je kolumnist pri Dnevniku. V osemdesetih letih je za Mladino poročal o politični dinamiki, ki je pripeljala do razpada Jugoslavije, v prvi polovici devetdesetih pa o vojnah, ki so jo razdejale. Deset let je preživel na Bližnjem vzhodu in v Združenih državah Amerike, kjer je bil dopisnik iz Kaira, Jeruzalema in New Yorka. V zadnjih letih je poročal iz Irana, krajev arabske pomladi in iz Ukrajine v času revolucije in ruske zasedbe. Objavil je nekaj knjig, med katerimi Pot na Orient govori o nenavadnih srečanjih naših kultur.
Vsa kultura je naša kultura uvodno predavanje z razpravo na Kulturnem bazarju v regiji. Predava Ervin Hladnik Milharčič, novinar časopisa Dnevnik, esejist, kolumnist in pisatelj Ervin Hladnik Milharčič govori o kulturi, ki jo človek nosi s seboj v srečanjih s kulturami drugih. Spremlja ga vse, kar je v odraščanju vzel za svoje in skozi delo drugih oblikoval svoj pogled na svet. Vsa glasba, ki je postala njegova, njegove pesmi, slike, arhitektura, filmi in vsi njegovi romani so del govorice, s katero se predstavlja drugim. Jeziki, ki se jih je naučil, in tudi tisti, ki se jih ni, so njegova kultura. Zagotovo ga bo pot zanesla daleč in v kraje, ki veljajo za domovine drugih kultur. »Vi ste pa drugačni,« bo pogosto prvi odziv na srečanje v nepoznanem jeziku in v tujih krajih. »Imate drugo kulturo.« Namesto da bi se veselil tega, kako je tudi on drugačen, pa bo hitro presenečen, ker bo videl, da so povsod po svetu prebrali tudi njegove knjige, videli njegove filme in poslušajo tudi njegovo glasbo. Naša kultura je pogosto tudi njihova, srečanja med njimi pa, če ne drugega, povzročijo simpatične nesporazume. Vedno nam omogočijo, da razumemo kraje, v katerih smo se znašli, in ljudi, ki tam živijo. Predvsem kulture odraščanja v našem svetu črpajo iz skupnih virov. Pogosto je dovolj, če učitelji in vzgojitelji pokažejo, kako veliko jih je in kakšne pustolovščine se tam ponujajo.
Roman Tine Vrščaj Na Klancu, ki je skupaj s Cankarjevim romanom z enakim naslovom predviden za letošnji esej na maturi, odpira številne teme: o partnerskih in družinskih odnosih ter odtujenosti, ekoloških vprašanjih, podnebnih spremembah in še marsičem. Ponuja razmislek o vlogi matere in očeta pri vzgoji otrok, o nepredelanih odnosih v primarni družini, o realnem in virtualnem svetu, potrošništvu, ki se je zalezlo v vse pore družbe … Prireditev bo v en dogodek povezala radijski literarni večer, ki ga je pripravila Nika Zadravec in ki bo pod režijskim vodstvom Saške Rakef v živo izveden na odru, ter pogovor Vlada Motnikarja z avtorico. Tina Vrščaj, pisateljica, esejistka, literarna kritičarka in prevajalka, je prvo knjigo, roman Zataknjena v pomladi, izdala leta 2010, sledili so romani Odradek, Na Klancu, nagrajen na natečaju Mladinske knjige za nagrado modra ptica, pred nekaj meseci pa še roman Učne ure Eve K. Poleg romanov je izdala še zbirko kratkih zgodb Plašč, knjigi za otroke Plah, plašen, najplašnejši Tapatapata in Balabuga ter zbirko literarnih kritik Kritičarka na drevesu. Interpretacija: Nataša Keser, napovedovalec: Igor Velše. Režija: Saška Rakef, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, zvočna mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden, oblikovalec zvoka: Gašper Vodlan. Urednik oddaje Vlado Motnikar.
87 min • 09. 03. 2026
Vrhunska plesalka in tudi glasbenica Urška Centa predstavlja edinstven projekt, ki združuje gib in zvok v simbiozi flamenka in jazzovske orkestracije. Projekt odpira novo vizijo plesno-glasbene forme flamenka, jo umešča v širši zvočni prostor ter skozi svobodo improvizacije oblikuje mogočno umetniško doživetje. Nastopili bodo Big Band RTV Slovenija, dirigent Lojze Krajnčan, basist Jošt Lampret, zasedba Sentido Project, sloviti španski bobnar Guillermo McGill in seveda Urška Centa. Avdio- in videoprenos!
118 min • 08. 03. 2026
Na sporedu bodo tri dela: Religioso iz Suite za orkester Slavka Osterca, Pesmi za umrlimi otroki Gustava Mahlerja in Simfonija št. 4 v E-duru, WAB 104, »Romantična« Antona Brucknerja. Kot so zapsali: »…Edinstvenost glasbene umetnosti je v večplastni povezanosti različnih, a kljub mnogoterim razlikam podobnih skladb. Tako postane neoklasicistični Osterc v askezi lastnega glasbenega izraza podoben kar dvema skladateljema s konca 19. stoletja. Njegov očiščeni, deklarativni in ne preveč ponotranjeni Religioso se spremeni v distanciran, a nazoren uvod v Mahlerjevo skladbo najgloblje žalosti in hkrati v napoved neromantične »Romantične« simfonije Antona Brucknerja.« Orkester Slovenske filharmonije bo vodil gostujoči dirigent Joel Sandelson, z Mahlerjevim delom pa se bo predstavila mezzosopranistka Barbara Kozelj.
159 min • 06. 03. 2026
Na prvem koncertu drugega cikla samospevov V etru pesem z naslovom Jok srca na dnu srca sta se predstavili sopranistka Elvira Hasanagić in pianistka Aleksandra Pavlovič. Na spored sta uvrstili samospeve Clauda Debussyja, Lucijana Marije Škerjanca in Richarda Straussa. Spored: Claude Debussy (1862–1918): Ariettes oubliées / Pozabljene pesmice, L. 63 (Paul Verlaine): C’est l’extase langoureuse / To je hrepenenjski vrh radosti, št. 1 Il pleure dans mon cœur / Jok solza na dnu srca, št. 2 L’ombre des arbres / Obris dreves, št. 3 Chevaux de bois / Bruselj. Leseni konji, št. 4 Lucijan Marija Škerjanc (1900–1973): Pomladne noči (Su-tung-po, O. Hauser, P. Karlin) Večerna impresija (Igo Gruden) Aleja sniva (Fran Zbašnik) Pisma V. (Alojz Gradnik) Pisma I. (Alojz Gradnik) Richard Strauss (1864–1949): Vier Lieder / Štiri pesmi, op. 27: Ruhe, meine Seele! / Mirno, duša moja!, št. 1 (Karl F. Henckell) Cäcilie / Cecilija, št. 2 (Heinrich Hart) Heimliche Aufforderung / Skrivnostno povabilo, št. 3 (John H. Mackay) Morgen! / Jutri!, št. 4 (John H. Mackay)
73 min • 02. 03. 2026
Program: Ludwig van Beethoven, Cavatina iz Godalnega kvarteta št. 13, op. 130 Béla Bartók: Divertimento za godala, Sz. 113, BB 118 * Ludwig van Beethoven, Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 61 Malo je glasbenih osebnosti, ki imajo ob vrhunskem igranju najzahtevnejših del še poseben dar glasbenega vodenja, a izjemno poljsko violinistko Mario Włoszczowsko lahko zagotovo štejemo mednje. Gostujoča glasbenica se bo predstavila tudi z Beethovnovim Koncertom za violino, ki ga je leta 1806 premierno izvedel dirigent in koncertni mojster Franz Clement. Žal je imel to smolo, da mu je Beethoven izročil note le dva dneva pred izvedbo, zaradi česar je moral dele skladbe tako rekoč brati z lista. A Beethoven se je zavedal svoje odgovornosti, zato je solistu napisal posvetilo: »Concerto par Clemenza pour Clement« (»Koncert s prizanesljivostjo do Clementa«).
119 min • 27. 02. 2026
