Iskanje
57 min • 27. 11. 2019
57 min • 27. 11. 2019
Zarja Vršič, dobitnica nagrade Radojke Vrančič je že znana, hkrati pa je tudi ena od nominirank za nagrado za najboljši prvenec, in sicer s knjigo Kozjeglavka. Drugi nominiranci so še Jakob J. Kenda (Apalaška pot. 3500 km hribov in Amerike), Alenka Koželj (Lovilci sanj), Franjo H. Naji (Križišče) in Feliks Plohl (Vsi moji grehi). Dobitnik nagrade za najboljši prvenec bo znan na sami podelitvi 35. Slovenskega knjižnega sejma.
Podelitev nagrade za najboljši prvenec in nagrade Radojke Vrančič za mladega prevajalca
Zarja Vršič, dobitnica nagrade Radojke Vrančič je že znana, hkrati pa je tudi ena od nominirank za nagrado za najboljši prvenec, in sicer s knjigo Kozjeglavka. Drugi nominiranci so še Jakob J. Kenda (Apalaška pot. 3500 km hribov in Amerike), Alenka Koželj (Lovilci sanj), Franjo H. Naji (Križišče) in Feliks Plohl (Vsi moji grehi). Dobitnik nagrade za najboljši prvenec bo znan na sami podelitvi 35. Slovenskega knjižnega sejma.
Foto: Ivan Merljak
Zarja Vršič, dobitnica nagrade Radojke Vrančič je že znana, hkrati pa je tudi ena od nominirank za nagrado za najboljši prvenec, in sicer s knjigo Kozjeglavka. Drugi nominiranci so še Jakob J. Kenda (Apalaška pot. 3500 km hribov in Amerike), Alenka Koželj (Lovilci sanj), Franjo H. Naji (Križišče) in Feliks Plohl (Vsi moji grehi). Dobitnik nagrade za najboljši prvenec bo znan na sami podelitvi 35. Slovenskega knjižnega sejma.
Podelitev nagrade za najboljši prvenec in nagrade Radojke Vrančič za mladega prevajalca
Zarja Vršič, dobitnica nagrade Radojke Vrančič je že znana, hkrati pa je tudi ena od nominirank za nagrado za najboljši prvenec, in sicer s knjigo Kozjeglavka. Drugi nominiranci so še Jakob J. Kenda (Apalaška pot. 3500 km hribov in Amerike), Alenka Koželj (Lovilci sanj), Franjo H. Naji (Križišče) in Feliks Plohl (Vsi moji grehi). Dobitnik nagrade za najboljši prvenec bo znan na sami podelitvi 35. Slovenskega knjižnega sejma.
Foto: Ivan Merljak
Na drugem koncertu, ki ga program Ars pripravlja v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana, sta nastopila urugvajski kontratenorist Agustín Pennino, član londonske Kraljeve operne akademije, ter japonski pianist Satoshi Kubo, diplomant Konservatorija za glasbo v Parizu. Spored: FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: Na krilih pesmi, op. 34, št. 2 ( Heinrich Heine) Mesec, op. 86, št. 6 (Emanuel von Geibel) Pomladna pesem, op. 71, št. 2 (Karl Klingemann) Nova ljubezen, op. 19, št. 4 (Heinrich Heine) Fantova pesem (Joseph von Eichendorff) Ločen, op. 9, št. 6 (Johann G. Droysen) Pesem čarovnic, op. 8, št. 8 (Ludwig H. C. Hölty) Nočna pesem, op. 71, št. 6 (Joseph von Eichendorff) YASUJI KIYOSE: Mladenič morja (Haruo Sato) MARIA ESTHER ROOSEN DE REGALIA: Zdrava Marija CARMEN BARRADAS: Srečanje LUIS CLUZEAU MORTET: Pesem drobne ptice (Fernan Silva Valdes) MARITA PERDOMO: Kdo joka z luno na grobovih (Juan Zorrilla de San Martín) CELIA CORREA LUNA: Naša zastava (Blanca Sosa Mende) PAULINA SASTRE DE PONS: Moj Montevideo (Paulina Sastre de Pons)
80 min • 12. 04. 2026
Koncert odpira bogati zvočni svet zgodnje nemške romantike. Prvi del zaznamujeta deli skladatelja, ki je utrdil temelje nemške romantične opere. Razvil je solistično literaturo, ki je še danes osupljivo iznajdljiva in izrazna. Letos praznujemo 200. obletnico smrti Carla Marie von Webra, zato je izbira programa tudi spominski poklon njegovi trajni glasbeni zapuščini, ki ostaja živa odrska izkušnja. Ne kot zgodovinski spomin, temveč kot neposredno srečanje z glasbo. Program: C.M. von Weber: Uvertura k operi Oberon, J. 306 C. M. von Weber: Koncert za fagot in orkester v F-duru, op.75 L. van Beethoven: Simfonija št.1 v C-duru, op. 21 Aleksandar Ranisavljev - fagot, Simfonični orkester RTV Slovenija, Slaven Kulenović - dirigent
79 min • 12. 04. 2026
Simfonični orkester Akademije za glasbo Dirigent: asist. Iztok Kocen Neža Tovšak, klavir Eva Ostanek: Strmina (prva izvedba) Sergej Prokofjev: Koncert za klavir in orkester št. 1 v Des-duru, op. 10 Peter Iljič Čajkovski: Simfonija št. 5 v e-molu, op. 64 https://www.ag.uni-lj.si/dogodki/1574/simfonicni-orkester-akademije-za-glasbo-ul-8
100 min • 10. 04. 2026
Peti koncert iz cikla Samih mogočnih skladb so poimenovali V iskanju odgovorov in s tem aludirali na koncertni spored, ki je povezan s trenutnim časom cerkvenega leta. Zapisali so: »Na veliki četrtek pri katoliškem bogoslužju v znak žalosti iz spomina na Kristusovo trpljenje utihnejo orgle in zvonovi. Nastopijo trije dnevi tišine, ki tokrat sovpadajo z dnevoma filharmoničnih koncertov. Mistična meditativna glasba Arva Pärta, ki se vedno znova dotika tišine, utišani in ugasli Ravelovi valčki ter Poulencova spevna upodobitev žalostne ob križu stoječe Matere naj spodbudijo k premišljevanju o trpljenju in odrešenju.« Orkestru Slovenske filharmonije se bodo pridružili še Zbor Slovenske filharmonije in Zbor Hrvaške radiotelevizije ter Sophia Burgos – portoriško-ameriška sopranistka, ki se hitro uveljavlja na mednarodnem prizorišču kot mlada umetnica izjemne inteligence, muzikalnosti in izrazite odrske prezence. Vse omenjeno pa bomo slišal pod taktirko nizozemskega dirigenta Basa Wiegersa.
149 min • 03. 04. 2026
Peter Stanković, redni profesor kulturologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, podrobni raziskovalec področij filma, popularne kulture, glasbe, etničnih identitet in športa, v predavanju med drugim zastavlja vprašanje kulturne dostopnosti, konkretno pa dileme, koga umetnost danes sploh nagovarja in predvsem kdo se v njenem nagovoru sploh prepozna. Med enim in drugim namreč nastaja napetost: medtem ko je sodobna umetnost že desetletja izrazito angažirana – se tako ali drugače zavzema za različne izključene družbene skupine (od delavskega razreda mimo žensk do imigrantov in kvirovskih ljudi) –, jo konzumirajo zlasti visoko izobraženi srednji sloji. V praksi to pomeni, da umetnost kljub svojemu emancipatornemu namenu ostaja zaprta v razmeroma ozke kroge kulturne in intelektualne elite, tako da svojega deklariranega cilja ne dosega. Vprašanje je torej, kako odpraviti to kulturno nedostopnost.Julia Schneider, nemška avtorica stripovskih esejev z doktoratom iz ekonomije in širokimi izkušnjami iz svetovanja na področju umetne inteligence, se v tokratnem predavanju sprašuje, kako lahko z umetnostjo, predvsem stripom, igrivo in ustvarjalno rešujemo kompleksna vprašanja, kot je umetna inteligenca. Poudarja pa tudi pomen stripovskega eseja za odpiranje dialoga, vzbujanje radovednosti in spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja kot učinkovitega izobraževalnega orodja digitalne dobe. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Programska asistenca: Tina Ogrin Tehnična realizacija: Urban Gruden Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija, programa Ars, april 2026
53 min • 01. 04. 2026
