Iskanje
Favni, satiri in kentavri, bitja iz mitološke Grčije torej, nas bodo spremljala na 12. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero.. Po tovrstnih starogrških vsebinah so posegali mnogi glasbeni ustvarjalci, še zlasti v obdobju baroka. Kar nekaj vokalno-instrumentalnih del je zložil Georg Friedrich Händel, ki ga bomo na tokratnem sprehodu srečali večkrat: v kantatah Aminta in Filida, Händel, moja muza, Olinto pastore in Ljubezenska norost ter v operi Herkul. Prav posebno pozornost pa je pri Claudu Debussyju pritegnil favn; njegova pojava – pol človek, pol kozel – je imela v antičnem grškem in rimskem svetu hkrati nekaj slabega in dobrega. Ikonolog Alessandro Grossato je ugotovil, da je bil favn »nadvse hibridno bitje, obdarjen je bil s kozjimi parklji, repom in falosom na docela živalski spodnji polovici telesa, pa tudi zgoraj je imel poudarjeno kozje poteze: nos, izrez oči, brado, koničasta ušesa, izpod las pa je kukal par daljših ali krajših rogov«. Satire srečamo že v skladbah za klavecin Francoisa Couperina. Mit o boginji Ateni, satiru Marsiju in Apolonu so proslavile neštete mojstrovine vseh vej umetnosti, dočim je tragična usoda avloda Marsija navdihnila le redka glasbena dela. Najpomembnejšo tovrstno partituro je podpisal Luigi Dallapicola.
Favni, satiri in kentavri, bitja iz mitološke Grčije torej, nas bodo spremljala na 12. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero.. Po tovrstnih starogrških vsebinah so posegali mnogi glasbeni ustvarjalci, še zlasti v obdobju baroka. Kar nekaj vokalno-instrumentalnih del je zložil Georg Friedrich Händel, ki ga bomo na tokratnem sprehodu srečali večkrat: v kantatah Aminta in Filida, Händel, moja muza, Olinto pastore in Ljubezenska norost ter v operi Herkul. Prav posebno pozornost pa je pri Claudu Debussyju pritegnil favn; njegova pojava – pol človek, pol kozel – je imela v antičnem grškem in rimskem svetu hkrati nekaj slabega in dobrega. Ikonolog Alessandro Grossato je ugotovil, da je bil favn »nadvse hibridno bitje, obdarjen je bil s kozjimi parklji, repom in falosom na docela živalski spodnji polovici telesa, pa tudi zgoraj je imel poudarjeno kozje poteze: nos, izrez oči, brado, koničasta ušesa, izpod las pa je kukal par daljših ali krajših rogov«. Satire srečamo že v skladbah za klavecin Francoisa Couperina. Mit o boginji Ateni, satiru Marsiju in Apolonu so proslavile neštete mojstrovine vseh vej umetnosti, dočim je tragična usoda avloda Marsija navdihnila le redka glasbena dela. Najpomembnejšo tovrstno partituro je podpisal Luigi Dallapicola.
Na 28. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero tokrat o Seleni, Diani in prelepem mladem pastirju Endimionu, zgodbi o Amfionu in prevzetni tebanski kraljici Niobi ter mitu o Hero in Leandru z glasbo Johanna Christiana Bacha, Francesca Cavallija, Alessandra Scarlattija, Agostina Steffanija, Franza Liszta, Georga Friedricha Händla in Roberta Schumanna.
59 min • 10. 01. 2026
Med lepoticami, ki se jih je polastil vrhovni grški bog Zevs, pripada posebno mesto Danaji, hčeri argoškega kralja Akrizija, ki jo je dal zapreti v bronast stolp in zastražiti s krvoločnimi psi, ko je orakelj napovedal, da ga bo ubil vnuk. Vendar je bil nemočen proti Zevsu, ki se je spremenil v zlat dež, se izlil skozi špranje v stolpu, jo dosegel in potešil svoje poželenje, Danaja je pozneje rodila znamenitega junaka Perzeja, snov iz mitov o Zevsu in Danaji ali Perzeju pa je skozi zgodovino uglasbilo več skladateljev, tudi Richard Strauss, Jean-Baptiste Lully, Antonio Vivaldi. Zevs je, preoblečen v pastirja, zapeljal tudi Mnemozino, boginjo spomina in hčer Gee, matere Zemlje in Urana, zvezdnega neba. Ta mit je uglasbil sodobni nemški skladatelj Peter Ruzicka, tokratni sprehod po svetu domišljije pa bomo zaključili z mitom o deviški boginji Artemidi oziroma Diani in tebanskem kraljeviču Aktajonu, ki ga je Artemida spremenila v jelena.
59 min • 03. 01. 2026
Božanski Zevs - oziroma v rimski mitologiji Jupiter - je na svojih "osvajalskih" pohodih prevzel številne različne podobe, med drugim bika, laboda, orla in zlatega dežja. S podobo laboda se je polastil prelepe Lede, soproge špartanskega kralja Tindara. Žrtev Jupitrovih apetitov je postala tudi Kalisto, krepostna nimfa iz Dianinega spremstva, oplodil naj bi Semelo, hči bajeslovnega ustanovitelja Teb Kadma (iz te zveze se je nato rodil bog vina in skrivnosti Bakh), v podobi bika posilil Kadmovo sestro Evropo, polastil pa se je tudi boginje žetve in pomladi Perzefone ... Na 26. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero nas spremlja glasba Jacquesa Iberta, Brada Mehladua, Jacquesa Arcadelta, Christopha Willibalda Glucka, Francesca Cavallija, Georga Friedricha Händla, Michela Pinoleta de Monteclairja, Dariusa Milhauda in Igorja Stravinskega.
61 min • 27. 12. 2025
Na 25. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero osvetljujemo mit o ciprskem kralju Pigmalionu, ki je bil tudi slaven kipar in je po Ovidiju nekega dne "s čudovito umetniško veščino začel iz slonove kosti, bele kot sneg, izdelovati kip ženske, tako lepe, da se nobena še ni rodila tako lepa". Znameniti starogrški zgodbi o Orfeju in Evridiki je posvečenih nič manj kot 130 glasbenih del, od Euridice Jacopa Perija in Giulia Caccinija ter znamenite opere Claudia Monteverdija, do Stravinskega, Pierra Schaefferja, Pierra Henryja ter nazadnje Louisa Andriessena in Davida Langa. Sklepni del je v znamenju Prometeja, prekanjenega sina Titana Japeta in okeanide Klimene, ki je olimpskemu kovaču Hefajstu iz delavnice ukradel iskro, jo skril v svojo votlo palico in jo odnesel ljudem. Prometej je utelešenje človekovega ustvarjalnega duha, drznosti in upora proti despotski oblasti bogov. Spremlja nas glasba Jeana-Philippa Rameauja, Césarja Francka, Claudia Monteverdija, Josepha Haydna, Christopha Willibalda Glucka, Franza Liszta, Luigija Nona, Ludwiga van Beethovna in Aleksandra Skrjabina.
60 min • 20. 12. 2025
Apolon, sin Zevsa in Latone ter brat dvojček boginje lova in lune Artemide, v resnici ni samo gospod luči, bog, ki vse ve o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, temveč je tudi bog ustvarjalnega uma, petja, glasbe, poezije. Na tokratnem 24. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero se bomo temeljito seznanili z Apolonom in muzami, obiskali bomo tudi (glasbeni) Parnas. Spremljala nas bo glasba Benjamina Brittna, Igorja Stravinskega, Francoisa Couperina, Georga Friedricha Händla, Jeana-Josepha Cassanéa de Mondonvilla, Johanna Christiana Friedricha Bacha, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Hansa Wernerja Henzeja.
59 min • 13. 12. 2025
