Iskanje
Na tretjem Sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero v okviru cikla Na krilih pesmi obiščemo kralja škratov in vilinskega sveta, strogega Oberona in kraljico vil Titanijo, ki v domišljijski literaturi pogosto nežno posega v ljubezenske zadeve. Njune zamere in ljubezenske dvoboje, ki so v pripovedih iz 17. in 18. stoletja obarvani zdaj bolestno zdaj moralistično, je na oder kot komedijo postavil William Shakespeare, prizor iz nje pa je v svoji operi Sen kresne noči uglasbil Benjamin Britten. V literarnem svetu pomembna je tudi viteška pesnitev Oberon, mojstrovina Christopha Martina Wielanda, ki pa se je tako kot Shakespeare napajal pri istem viru – francoskem romanu z začetka 13. stoletja Huon de Bordeaux, katerega zaplet zrcali tudi znamenita Webrova opera Oberon, ali prisega Vilinskega kralja. Oberona in Titanijo so poleg Webra in Brittna seveda v svoje uglasbitve vključevali tudi mnogi drugi skladatelji, med njimi Henry Purcell, Pavel Vranický, Friedrich Ludwig Aemilius Kunzen in Johann Nepomuk Hummel. Še preden pa se bomo posvetili Oberonu in Titaniji, ostajamo tam, kjer smo končali prejšnjič – v Tolkienovem Gospodarju prstanov in glasbi, ki jo je k filmski trilogiji Petra Jacksona spisal Howard Shore.
Na tretjem Sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero v okviru cikla Na krilih pesmi obiščemo kralja škratov in vilinskega sveta, strogega Oberona in kraljico vil Titanijo, ki v domišljijski literaturi pogosto nežno posega v ljubezenske zadeve. Njune zamere in ljubezenske dvoboje, ki so v pripovedih iz 17. in 18. stoletja obarvani zdaj bolestno zdaj moralistično, je na oder kot komedijo postavil William Shakespeare, prizor iz nje pa je v svoji operi Sen kresne noči uglasbil Benjamin Britten. V literarnem svetu pomembna je tudi viteška pesnitev Oberon, mojstrovina Christopha Martina Wielanda, ki pa se je tako kot Shakespeare napajal pri istem viru – francoskem romanu z začetka 13. stoletja Huon de Bordeaux, katerega zaplet zrcali tudi znamenita Webrova opera Oberon, ali prisega Vilinskega kralja. Oberona in Titanijo so poleg Webra in Brittna seveda v svoje uglasbitve vključevali tudi mnogi drugi skladatelji, med njimi Henry Purcell, Pavel Vranický, Friedrich Ludwig Aemilius Kunzen in Johann Nepomuk Hummel. Še preden pa se bomo posvetili Oberonu in Titaniji, ostajamo tam, kjer smo končali prejšnjič – v Tolkienovem Gospodarju prstanov in glasbi, ki jo je k filmski trilogiji Petra Jacksona spisal Howard Shore.
Dardan - sin boga Zevsa in ene od plejad Elektre - se je v mitološko izročilo zapisal s tem, da je pobil morsko pošast na frigijski obali, eden njegovih potomcev, prelepi Ganimed, pa je postal točaj bogov na Olimpu. V nadaljevanju nas bo pot popeljala v Trojo, ki je po dolgotrajnem obleganju in boju padla z zvijačo pretkanega Odiseja. Osvetlili bomo tragično usodo Andromahe, žene največjega trojanskega junaka Hektorja, ki ga je pred obzidjem Troje ubil Ahil, in Hektorjeve sestre Kasandre, katere prerokba nesrečnega konca Troje je ostala preslišana. V sklepnem delu bomo skupaj z Enejem zbežali iz Troje, vihar pa nas bo odnesel proti libijski obali, kjer se v trojanskega junaka zagleda feničanska kraljica Didona.
65 min • 17. 01. 2026
Na 28. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero tokrat o Seleni, Diani in prelepem mladem pastirju Endimionu, zgodbi o Amfionu in prevzetni tebanski kraljici Niobi ter mitu o Hero in Leandru z glasbo Johanna Christiana Bacha, Francesca Cavallija, Alessandra Scarlattija, Agostina Steffanija, Franza Liszta, Georga Friedricha Händla in Roberta Schumanna.
59 min • 10. 01. 2026
Med lepoticami, ki se jih je polastil vrhovni grški bog Zevs, pripada posebno mesto Danaji, hčeri argoškega kralja Akrizija, ki jo je dal zapreti v bronast stolp in zastražiti s krvoločnimi psi, ko je orakelj napovedal, da ga bo ubil vnuk. Vendar je bil nemočen proti Zevsu, ki se je spremenil v zlat dež, se izlil skozi špranje v stolpu, jo dosegel in potešil svoje poželenje, Danaja je pozneje rodila znamenitega junaka Perzeja, snov iz mitov o Zevsu in Danaji ali Perzeju pa je skozi zgodovino uglasbilo več skladateljev, tudi Richard Strauss, Jean-Baptiste Lully, Antonio Vivaldi. Zevs je, preoblečen v pastirja, zapeljal tudi Mnemozino, boginjo spomina in hčer Gee, matere Zemlje in Urana, zvezdnega neba. Ta mit je uglasbil sodobni nemški skladatelj Peter Ruzicka, tokratni sprehod po svetu domišljije pa bomo zaključili z mitom o deviški boginji Artemidi oziroma Diani in tebanskem kraljeviču Aktajonu, ki ga je Artemida spremenila v jelena.
59 min • 03. 01. 2026
Božanski Zevs - oziroma v rimski mitologiji Jupiter - je na svojih "osvajalskih" pohodih prevzel številne različne podobe, med drugim bika, laboda, orla in zlatega dežja. S podobo laboda se je polastil prelepe Lede, soproge špartanskega kralja Tindara. Žrtev Jupitrovih apetitov je postala tudi Kalisto, krepostna nimfa iz Dianinega spremstva, oplodil naj bi Semelo, hči bajeslovnega ustanovitelja Teb Kadma (iz te zveze se je nato rodil bog vina in skrivnosti Bakh), v podobi bika posilil Kadmovo sestro Evropo, polastil pa se je tudi boginje žetve in pomladi Perzefone ... Na 26. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero nas spremlja glasba Jacquesa Iberta, Brada Mehladua, Jacquesa Arcadelta, Christopha Willibalda Glucka, Francesca Cavallija, Georga Friedricha Händla, Michela Pinoleta de Monteclairja, Dariusa Milhauda in Igorja Stravinskega.
61 min • 27. 12. 2025
Na 25. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero osvetljujemo mit o ciprskem kralju Pigmalionu, ki je bil tudi slaven kipar in je po Ovidiju nekega dne "s čudovito umetniško veščino začel iz slonove kosti, bele kot sneg, izdelovati kip ženske, tako lepe, da se nobena še ni rodila tako lepa". Znameniti starogrški zgodbi o Orfeju in Evridiki je posvečenih nič manj kot 130 glasbenih del, od Euridice Jacopa Perija in Giulia Caccinija ter znamenite opere Claudia Monteverdija, do Stravinskega, Pierra Schaefferja, Pierra Henryja ter nazadnje Louisa Andriessena in Davida Langa. Sklepni del je v znamenju Prometeja, prekanjenega sina Titana Japeta in okeanide Klimene, ki je olimpskemu kovaču Hefajstu iz delavnice ukradel iskro, jo skril v svojo votlo palico in jo odnesel ljudem. Prometej je utelešenje človekovega ustvarjalnega duha, drznosti in upora proti despotski oblasti bogov. Spremlja nas glasba Jeana-Philippa Rameauja, Césarja Francka, Claudia Monteverdija, Josepha Haydna, Christopha Willibalda Glucka, Franza Liszta, Luigija Nona, Ludwiga van Beethovna in Aleksandra Skrjabina.
60 min • 20. 12. 2025
