Iskanje
117 min • 09. 11. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Kraljevi orkester Concertgebouw je 21. avgusta letos nastopil v Veliki festivalski dvorani v Salzburgu, v kateri ga je na koncertu v sklopu Salzburških slavnostnih iger vodil eden najbolj vznemirljivih dirigentov mlade generacije, Finec Klaus Mäkelä, sicer šef dirigent Filharmoničnega orkestra iz Osla in Pariškega orkestra. Najprej je bila na sporedu tristavčna skladba z naslovom Rendering Luciana Beria, ki je za podlago vzel skice Schubertove nedokončane Simfonije v D-duru, D. 936a in jih vstavil v zvočno okolje poznega 20. stoletja ter združil s svojim lastnim zvočnim idiomom. Spored je dopolnila še Simfonija št. 5 v cis-molu Gustava Mahlerja, osrednje delo skladateljevega simfoničnega opusa. Nastajala je pretežno v njegovi počitniški hišici v Majrobniku ob Vrbskem jezeru v letih 1901 in 1902. Omenjeni leti sta bili za Mahlerja zelo različni, to se kaže tudi v razvoju simfonije.
Kraljevi orkester Concertgebouw je 21. avgusta letos nastopil v Veliki festivalski dvorani v Salzburgu, v kateri ga je na koncertu v sklopu Salzburških slavnostnih iger vodil eden najbolj vznemirljivih dirigentov mlade generacije, Finec Klaus Mäkelä, sicer šef dirigent Filharmoničnega orkestra iz Osla in Pariškega orkestra. Najprej je bila na sporedu tristavčna skladba z naslovom Rendering Luciana Beria, ki je za podlago vzel skice Schubertove nedokončane Simfonije v D-duru, D. 936a in jih vstavil v zvočno okolje poznega 20. stoletja ter združil s svojim lastnim zvočnim idiomom. Spored je dopolnila še Simfonija št. 5 v cis-molu Gustava Mahlerja, osrednje delo skladateljevega simfoničnega opusa. Nastajala je pretežno v njegovi počitniški hišici v Majrobniku ob Vrbskem jezeru v letih 1901 in 1902. Omenjeni leti sta bili za Mahlerja zelo različni, to se kaže tudi v razvoju simfonije.
Glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta je brezčasna; nikoli je ni preveč, v izvedbah odličnih glasbenikov pa se je prav tako ni mogoče naveličati. Tokrat smo iz bogatega arhiva koncertnih posnetkov, ki jih v izmenjavi ponuja Evroradio, za predvajanje izbrali posnetek koncerta, ki je bil 5. novembra letos v Gledališču Beaulieu v Lozani. Tam je nastopil Lozanski komorni orkester, ki ga je vodil eden vodilnih strokovnjakov za glasbo starejših obdobij Ton Koopman. Spored je bil v celoti posvečen glasbi Wolfganga Amadeusa Mozarta. Kot solistka se je v dveh vokalno-instrumentalnih delih – solističnemu motetu Exsultate, jubilate, K. 165 in ariji Voi avete un cor fedele, K. 217 – predstavila priznana ruska sopranistka Julija Ležneva, spored pa so dopolnile še uvertura k operi Čarobna piščal, Serenata notturna v D-duru, K. 239 in Simfonija št. 38 v D-duru, ‘Praška’.
92 min • 07. 12. 2025
Predvajamo posnetke s koncerta Simfoničnega orkestra Praškega radia, ki je 9. decembra lani nastopil v Dvořákovi dvorani Rudolfinuma v Pragi. Umetniško vodstvo na koncertu je prevzel violinist Renaud Capuçon in se predstavil tudi kot solist v redkeje izvajanem Violinskem koncertu Gabriela Fauréja. Spored sta dopolnili Fauréjeva suita Pelléas in Melisanda, op. 80 in Simfonija št. 3 v a-molu, op. 56 'Škotska' Felixa Mendelssohna. Naročnica glasbe za londonsko uprizoritev simbolistične igre Maurica Maeterlincka gospa Campbell je o Fauréju zapisala: "Z najnežnejšim navdihom je dojel poetično čistost, ki prežema in obdaja Maeterlinckovo ljubko igro."
75 min • 30. 11. 2025
Predvajamo posnetka s koncerta, ki je bil izveden 10. maja letos v berlinski Filharmoniji. Tamkajšnji matični Berlinski filharmonični orkester je pod vodstvom Sakarija Orama izvedel spored, ki je bil v celoti posvečen Gustavu Mahlerju. Najprej je zazvenel Adagio Mahlerjeve nedokončane Simfonije št. 10 v kritični izdaji Erwina Ratza, osrednje delo koncertnega večera pa je bila Pesem o zemlji, v kateri sta z orkestrom nastopila še tenorist Benjamin Bruns in baritonist Michael Volle. Obsežno delo za dva pevca in orkester je po zasnovi blizu simfoniji, tak je tudi podnaslov. Če bi ga Mahler naslovil simfonija, bi bila to njegova deveta po vrsti – magično število v simfoničnem svetu, s katerim je bil skladatelj močno obremenjen. Prepričan je bil, da po vzoru Beethovna in Brucknerja v življenju ne bo zmogel napisati več kot devet simfonij. Vraževerno je hotel pretentati usodo in vsaj za nekaj let odložiti smrt.
97 min • 23. 11. 2025
Predvajamo posnetke s sklepnega koncerta letošnje edicije Glasbenega festivala v mestecu Pärnu, ki leži v zalivu istega imena na jugozahodni obali Estonije. V tamkajšnji Koncertni dvorani so 25. julija letos združili moči Estonski festivalski orkester, Estonski nacionalni moški zbor in Dekliški zbor Ellerhein. Spored je odprl Valse lente sodobne estonske skladateljice mlajše generacije Alisson Kruusmaa, v nadaljevanju pa sta deli Arva Pärta – Fratres in Credo – oklepali obsežnejšo Simfonijo št. 7 v A-duru Ludwiga van Beethovna. Dirigiral je Paavo Järvi.
116 min • 16. 11. 2025
Maša v h-molu, BWV 232 Johanna Sebastiana Bacha, ki so jo stoletja opisovali kot “katedralo baročne glasbe”, “spomenik božanskosti”, “zenit skladateljske umetnosti za vse čase”, je brez dvoma ena najveličastnejših partitur 18. stoletja. Založnik Simrock jo je skoraj stoletje po njenem nastanku, leta 1845, zaradi monumentalnosti in izjemne dolžine izdal pod naslovom Velika maša v h-molu. To je Bachova popolna sinteza skoraj vseh skladateljskih tehnik in kompozicijskih postopkov njegovega časa in tudi preteklih dob. Kot taka upravičeno sodi med največja dela glasbene zgodovine, ki glasbenike in poslušalce očara že vse od nastanka. Njena končna oblika je nastala ob izteku Bachovega mandata na mestu kantorja Tomaževe cerkve v Leipzigu. Bach jo je torej dokončal v zadnjih dveh letih pred smrtjo kot oltar svojega življenjskega dela in čeprav jo danes izvajajo v koncertnih dvoranah in cerkvah po vsem svetu, je njen avtor ni nikdar slišal v celoti. Na posnetku, ki je nastal 24. januarja letos v Dvořákovi dvorani Rudolfinuma v Pragi, so izvajalci naslednji: štirje vokalni solisti so sopranistka Miriam Kutrowatz, mezzosopranistka oziroma kontaaltistka Catriona Morison, tenorist Patrick Grahl in basist Christian Immler. Peli so še člani zbora Collegium Vocale 1704, ki jih je pripravil Václav Luks, igral je Češki filharmonični orkester. Obsežen izvajalski korpus je vodil britanski dirigent Nicholas Kraemer.
113 min • 02. 11. 2025
